Jedro

Razpravna sposobnost je skupek telesnih in duševnih značilnosti, ki obdolžencu omogočajo, da razume obtožbo in spremlja potek postopka (pasivno sodelovanje) ter učinkovito uresničuje svoja procesna jamstva (aktivno sodelovanje). V primeru resnega dvoma v razpravno sposobnost prvi odstavek 265. člena ZKP predvideva obvezno izvedenstvo psihiatrične stroke. Stranka bo s predlogom za postavitev novega izvedenca uspela, če bo zadostila splošnim zahtevam po konkretiziranosti in obrazloženosti dokaznega predloga in če bo izkazala utemeljen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki ga ni mogoče odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem.

Sodišče prve stopnje novih dokazov glede razpravne sposobnosti ni moglo upoštevati, ker so nastali po razglasitvi sodbe sodišča prve stopnje. Dokazi se nanašajo na dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, zato jih je bilo sodišče druge stopnje dolžno upoštevati kot dopustne pritožbene novote (četrti odstavek 369. člena ZKP) in se do njih opredeliti. Ker tega ni storilo, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ji izreklo kazen pet mesecev zapora. Oškodovani družbi je prisodilo njen premoženjskopravni zahtevek v višini 3.699,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2019 do plačila, glede presežka pa jo je napotilo na pravdo. Obdolženko je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka z izjemo stroškov iz 7. in 8. točke prvega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in krivdnih stroškov. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo IV Kp 35379/2019 z dne 2. 2. 2023 pritožbo obdolženkine zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obdolženko oprostilo plačila sodne takse.

2. Obdolženkina zagovornica je zoper izpodbijano pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena ZKP s predlogom, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec Boris Ostruh je na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP odgovoril na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagal njeno zavrnitev. Opozarja, da obramba ni uspela izkazati pomanjkljivosti in nasprotij v izvedenskem mnenju, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca, sodišče pa je vse obrambne kritike izvedenskega mnenja, na katerih je gradil dokazni predlog, argumentirano ovrglo.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca posredovalo obdolženki in njeni zagovornici, ki v svoji izjavi vztraja pri navedbah iz zahteve za varstvo zakonitosti, predlaga odložitev izvršitve sodbe in prilaga dopolnilno izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke Jožefa Kocipra z dne 14. 7. 2023. B - I. 5. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitve pravic obrambe in kršitve načel poštenega sojenja (_fair trial_), ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo s tem, (i) da je zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev novega izvedenca psihiatrične stroke in (ii) da je obdolženki sodilo kljub temu, da sojenja ni bila sposobna spremljati dovolj zbrano in aktivno in iz istega razloga ni bila sposobna podati svojega zagovora. Vložnica navaja, da je dokazni predlog razumno utemeljila z navedbami: (i) da je izvedensko mnenje sodnega izvedenca Jožefa Kocipra notranje neskladno, saj iz njega izhaja, da obdolženka zaradi znižanih kognitivnih sposobnosti in osebnostne dekompenzacije ni zmožna ustreznega odzivanja in sodelovanja, obenem pa je izvedenec podal končno oceno, da je na narokih zmožna sodelovati v krajših intervalih; (ii) da je izvedenec v postopku I K 16685/2016 izpovedal drugače in sicer, da ne more odgovoriti, ali se je sposobnost obdolženke od izdelave mnenja do zaslišanja spremenila, saj bi takšno oceno lahko dal le na podlagi novega pregleda, pritegnitve kliničnega psihologa in slikanja možganov in (iii) da v smer postavitve novega izvedenca kaže tudi ambulantni karton z dne 25. 5. 2022. 6. Razpravna sposobnost je skupek telesnih in duševnih značilnosti, ki obdolženki omogočajo, da razume obtožbo in spremlja potek postopka (pasivno sodelovanje) ter učinkovito uresničuje svoja procesna jamstva (aktivno sodelovanje).1 V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) mora biti obdolženka sposobna (i) na splošno razumeti naravo postopka in njegove posledice, vključno s predpisano kaznijo ter (ii) sporazumevati se z zagovornikom, mu razložiti svoje videnje zadeve in ga opozoriti na izjave, s katerimi se ne strinja, in na dejstva, ki bi bila lahko pomembna za njeno obrambo.2 Na ta način pravila o razpravni sposobnosti zagotavljajo spoštovanje osebnosti in dostojanstva obdolženke v kazenskem postopku (prvi odstavek 21. člena Ustave RS), ki je poseben izraz splošnejše pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS3 in se v konkretnem postopku kaže zlasti skozi varstvo pravice do izjavljanja (22. člen Ustave RS) in pravice do obrambe (29. člen Ustave RS).4

7. Obdolženkina razpravna sposobnost se domneva. V primeru resnega dvoma v razpravno sposobnost prvi odstavek 265. člena ZKP predvideva obvezno izvedenstvo psihiatrične stroke.5 Ugotavljanje razpravne sposobnosti je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče, naloga izvedenca pa je, da sodišču pomaga pri razjasnjevanju dejanskih vprašanj. Sodišče o prepričljivosti in verodostojnosti izvedenskega izvida in mnenja presoja po načelu proste presoje dokazov in pri tem ni vezano na formalna dokazna pravila.6 Morebitne pomanjkljivosti in nasprotja v izvedenskem izvidu ali mnenju ter utemeljen dvom v pravilnost danega mnenja je potrebno v skladu z določbami 257. in 258. člena ZKP primarno odpraviti z (novim) zaslišanjem izvedenca. Obdolženka mora imeti možnost izvajati aktivno obrambo (po potrebi s predložitvijo strokovnih dokazov), sodišče pa je njeno razumno obrazloženo kritiko izvedenskega mnenja dolžno pretehtati.7 Dokazovanje z novim izvedencem ni potrebno niti v primeru nasprotujočih si izvedenskih mnenj, če sodišče ob opisanih jamstvih lahko presodi, da je mogoče slediti enemu izmed njih, ker je pravilno in popolno ter skladno z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki v spisu.8 Po drugi strani bo stranka s predlogom za postavitev novega izvedenca uspela, če bo zadostila splošnim zahtevam za dokazni predlog obrambe in če bo izkazala utemeljen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, ki ga ni mogoče odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem.

8. Vrhovno sodišče po pregledu podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri (i) ugotavljanju obdolženkine razpravne sposobnosti, (ii) odločanju o dokaznem predlogu zagovornice za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke in (iii) prilagoditvi postopanja na narokih za glavno obravnavo ugotovitvam sodnega izvedenca ravnalo v skladu z zgoraj predstavljenimi izhodišči. Sodišče je v zvezi z ugotavljanjem obdolženkine razpravne sposobnosti pridobilo izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, ki ju je v zadevi I K 28933/2014 izdelal sodni izvedenec Jožef Kociper (C5 in C6) in iz katerih izhaja, da je obdolženka zmožna sodelovati v kazenskem postopku v kratkih (največ 20 minutnih) intervalih. Sodišče je od izvedenca v nadaljevanju pridobilo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, v katerem je izvedenec ponovil prej navedene ugotovitve in priporočil 20 minutne odmore, ki jih je potrebno uravnavati glede na obdolženkino trenutno duševno stanje, o katerem jo je smiselno povprašati (list. št. 112). Enake ugotovitve je izvedenec podal pri ustnem izvedenskem mnenju na naroku za glavno obravnavo 4. 7. 2022, kjer je poudaril, da obdolženka razume situacijo in je sposobna sodelovati v postopku ob prej predstavljenih omejitvah, nato pa je odgovarjal tudi na vprašanja zagovornice. Iz zapisnikov o narokih za glavno obravnavo je razvidno, da je sodišče obdolženko ves čas obravnavalo kot omejeno razpravno sposobno, pri čemer jo je večkrat vprašalo, ali je zmožna spremljati obravnavo, po potrebi pa ji je omogočalo tudi odmore.9

9. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obdolženkini razpravni sposobnosti ter odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca psihiatrične stroke obširno in podrobno obrazložilo v točkah od 3 do 20 sodbenih razlogov. Oprlo se je na izvedensko mnenje sodnega izvedenca Jožefa Kocipra, iz katerega izhaja, da so obdolženkine sposobnosti razumevanja kazenskega postopka in sodelovanja na narokih zaradi prolongirane prilagoditvene motnje ter blage kognitivne motnje zmerno prizadete in ji omogočajo sodelovanje v krajših intervalih. Pojasnilo je, da so glede na podatke spisa izvedenčeve ugotovitve skladne s predhodno medicinsko dokumentacijo ter z izvedenskimi mnenji, ki so bila predhodno izdelana v drugih obdolženkinih sodnih postopkih,10 izvedenec pa je pri izdelavi prve dopolnitve izvedenskega mnenja v postopku I K 28933/2014 (C6) upošteval tudi naknadno pridobljene izvide klinično-psiholoških pregledov in izvid CT slikanja možganov ter pri ustni podaji izvedenskega mnenja 4. 7. 2022 te zaključke prepričljivo potrdil. 10. Sodišče prve stopnje je podalo razumen odgovor na pomisleke, ki jih vložnica uveljavlja tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, in pojasnilo, da so bili v celoti razjasnjeni z zaslišanjem izvedenca na naroku 4. 7. 2022. Ta je glede razmerja med kognitivno motnjo in osebnostno dekompenzacijo ter zmožnostjo sodelovanja v postopku pojasnil, da gre za psihične dejavnike, ki vplivajo na stresnost in doživljanje, ne pa na samo razumevanje in zmožnost sodelovanja.11 Ob takšnem pojasnilu tudi po presoji Vrhovnega sodišča med nezmožnostjo ustreznega odzivanja in zmožnostjo sodelovanja v zelo kratkih časovnih intervalih ni logičnega protislovja.

11. Glede zatrjevanega neskladja med izvedenčevo izpovedbo v postopku I K 16685/2016 in v obravnavani zadevi se je sodišče oprlo na njegovo pojasnilo, da je v obravnavani zadevi razpolagal z več podatki kot prvotno ter da si je klinični vtis o obdolženki ustvaril tudi ob pogovoru z njo pred narokom ter z zaznavanjem na narokih, na katerih ni zahtevala odmora. Dodalo je, da je ugotovitev skladna tudi z neposrednimi zaznavami sodišča, poleg tega pa se je deloma razlikovala tudi narava vprašanj, na kateri je izvedenec odgovarjal.12

12. Z nadaljnjimi navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, da (i) razlaga o dveh ločenih vprašanjih ne vzdrži resne presoje; (ii) da izvedenec neskladij v izpovedbah ne more pojasniti samo z informacijami, ki naj bi jih pridobil ob srečanju z obdolženko na narokih in (iii) da opustitev zahteve po odmoru ne more biti dokaz obdolženkine razpravne sposobnosti, vložnica po vsebini uveljavlja izpodbojni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče (drugi odstavek 420. člena ZKP).

13. Podobno velja tudi za vložničine navedbe, da je sodišče prve stopnje o razpravni sposobnosti neutemeljeno sklepalo tudi na podlagi izpiska kazenske evidence (IKE) ter da gre za element nepoštenega sojenja, saj IKE ni predstavljen kot dokaz zoper obdolženca in se obdolženec o njem ne izjavi, pridobiva pa se z namenom odločanja o kazenski sankciji, zaradi česar obramba ne more pričakovati, da bo uporabljen tudi za odločanje o drugih relevantnih dejstvih. Iz razlogov izpodbijane pravnomočne sodbe je namreč razvidno, da je sodišče obdolženkino procesno sposobnost v skladu s prvim odstavkom 265. člena ZKP ugotavljalo s pomočjo izvedenca in izpiska iz kazenske evidence v nobenem primeru ni štelo za odločilni dokaz, pri čemer je sodišče druge stopnje ustrezno in zadostno pojasnilo, da je bil dokaz izveden na kontradiktorni glavni obravnavi.13

14. Tudi v zvezi s predložitvijo ambulantnega kartona z dne 25. 5. 2022 (B5) je v sodbi sodišča prve stopnje najti razumno opredelitev, da vsebina te listine dokazne ocene izvedenskega mnenja ni mogla omajati, saj pri ambulantnem pregledu niso bili ugotovljeni žariščni nevrološki izpadi,14 pri čemer je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča zagovornica ta ambulantni karton dolžna predočiti izvedencu, namesto da ga je sodišču predložila neposredno po njegovem odhodu.

15. Glede na vse navedeno sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zatrjevanih kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 23. in 29. členom Ustave RS ter 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

B - II.

16. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja tudi, da na neutemeljeno zavrnitev dokaznega predloga po pritegnitvi novega izvedenca psihiatrične stroke kažeta še naslednji dejstvi: (i) da je bil v postopku I K 16685/2016 po neposrednem zaslišanju sodnega izvedenca Jožefa Kocipra angažiran še sodni izvedenec Bojan Filipič, po mnenju katerega obdolženkine težave v kognitivnem funkcioniranju ovirajo njeno sodelovanje v postopku in gre verjetno za organsko motnjo, končno mnenje pa bo možno podati šele po opravljeni diagnostiki in (ii) da je bil v okviru te diagnostike postavljen tudi izvedenec klinične psihologije dr. Aleš Friedl, ki je ugotovil, da obdolženka izkazuje podpovprečne umske zmogljivosti na ravni, ki je značilna za osebe z blago duševno manjrazvitostjo oziroma za otroke v starosti od 6 do 9 let, pri čemer so njene intelektualne kapacitete v znatnem razkoraku z doseženo stopnjo izobrazbe (končano srednjo šolo), kar kaže na bolezenski proces ali poškodbo možganov.

17. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da sta dopolnilno izvedensko mnenje sodnega izvedenca Bojana Filipiča z dne 11. 8. 2022 (B6) in psihološko poročilo dr. Aleša Friedla z dne 6. 10. 2022 (B7) nastala po razglasitvi sodbe sodišča prve stopnje dne 4. 7. 2022, vložnica pa se je nanju prvič sklicevala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (red. št. 88). Sodišče prve stopnje teh novih dokazov ni moglo upoštevati, ker pa se nanašajo na dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, jih je bilo sodišče druge stopnje dolžno upoštevati kot dopustne pritožbene novote (četrti odstavek 369. člena ZKP) in se do njih opredeliti.

18. Sodišče druge stopnje je v celoti pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbena sklicevanja na dopolnilno izvedensko mnenje sodnega izvedenca Bojana Filipiča (B6). Ocenilo je, da njegovo izvedensko mnenje ne omaje dokazne ocene izvedenskega mnenja izvedenca Kocipra, saj je izvedenec Filipič ugotovil, da tudi ob morebitnem obstoju organske duševne motnje ni mogoče govoriti o popolni procesni nesposobnosti. Sodišče druge stopnje pa se ni opredelilo do pritožbenega sklicevanja na psihološko poročilo dr. Aleša Friedla, ki je z ugotovitvijo o obdolženkinih podpovprečnih intelektualnih zmogljivostih, kot so značilne za otroke v starosti od 6 do 9 let, v očitnem razkoraku z drugimi izvedenskimi mnenji, ki sta jih ocenjevali sodišči. Glede na to, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vložničinih pritožbenih zatrjevanj, ki se opirajo na nov dokaz in se nanašajo na procesnopravno odločilno dejstvo, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

19. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, zato je na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo ponovno pretehtati pritožbene navedbe in se opredeliti tudi do navedb v zvezi z obdolženkino razpravno sposobnostjo, ki se opirajo na predloženo psihološko poročilo dr. Aleša Friedla.

20. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo z večino glasov. Vrhovni sodnik mag. Aleksander Karakaš je glasoval za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

1 Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020, I Ips 65611/2012 z dne 23. 7. 2020 in I Ips 21884/2019 z dne 21. 10. 2022. 2 Sodbe ESČP S. C. proti Združenemu kraljestvu, št. 60958/00 z dne 15. 6. 2004, Liebreich proti Nemčiji, št. 30443/03 z dne 8. 1. 2008, Timergalyev proti Rusiji, št. 40631/02 z dne 14. 10. 2008, Grigoryevskikh proti Rusiji, št. 22/03 z dne 9. 4. 2009 in G. proti Franciji, št. 27244/09 z dne 23. 5. 2012. Prim. tudi K. Šugman Stubbs, P. Gorkič in Z. Fišer: Temelji kazenskega procesnega prava, Lexpera, Ljubljana 2020, str. 177-178. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-6/08-12, Up-1198/05-11 in Up-786/06-8 z dne 3. 7. 2008. 4 K. Šugman Stubbs, P. Gorkič in Z. Fišer: navedeno delo, str. 175. 5 O obvezni naravi izvedenstva gl. npr. K. Šugman Stubbs, P. Gorkič in Z. Fišer: navedeno delo, str. 178 ter M. Hafner in B. Nerat: 265. člen, v: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem - 2. knjiga, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 413. 6 Sodba ESČP Brandstetter proti Avstriji, št. 11170/84; 12876/87; 13468/87 z dne 28. 8. 1991, sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 30884/2012-107 z dne 19. 11. 2015. 7 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-511/17-20 z dne 7. 1. 2021. 8 Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 65611/2012 z dne 23. 7. 2020 in I Ips 7331/2013 z dne 5. 3. 2015. Prim. tudi M. Hafner: 257. člen, v: navedeno delo, str. 394. 9 Zapisniki narokov za glavno obravnavo 1. 12. 2021, ko se je glavna obravnava začela znova (red. št. 58), 7. 3. 2022 (red. št. 65), 20. 4. 2022 (red. št. 69) in 4. 7. 2022 (red. št. 78). 10 Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča se je sodni izvedenec Jožef Kociper dokopal do enakih ugotovitev kot sodni izvedenci za psihiatrijo doc. dr. Matej Kravos, prim. Andrej Pišec in Bojan Filipič, ter sodna izvedenka za klinično psihologijo dr. Teodora Pečarič Jager. 11 Točka 14 razlogov prvostopenjske sodbe. 12 Zlasti točki 15 in 16 razlogov prvostopenjske sodbe. 13 Točka 7 razlogov drugostopenjske sodbe. 14 Točka 17 razlogov prvostopenjske sodbe.