Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in ali sta pravilno uporabili materialno pravo glede ničnosti sporazuma in pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in ali sta pravilno uporabili materialno pravo glede ničnosti sporazuma in pogodbe o zaposlitvi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 10. 2016 med tožnico in prvo toženko in ničnost pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 10. 2016 med tožnico in drugo toženko. Ugotovilo je, da tožnici pri prvi toženki 7. 10. 2016 ni prenehalo delovno razmerje in je trajalo do 13. 2. 2020. Do tega dne ji je priznalo vse pravice iz delovnega razmerja in ji prisodilo denarno povračilo v znesku 13.531,80 EUR. Ugotovilo je, da je bila tožnica v trenutku podpisa sporazuma in pogodbe o zaposlitvi poslovno nesposobna.

2. Sodišče druge stopnje je v pretežnem delu pritrdilo presoji sodišča prve stopnje in dodalo, da je pogoj za veljavnost sporazuma in pogodbe o zaposlitvi tudi dopusten namen. Spremenilo je del odločitve o priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja tako, da je prisojene zneske zapadlih plač zmanjšalo za prejeta nadomestila za čas brezposelnosti.

3. Toženki sta vložili vsaka svoj predlog za dopustitev revizije. Obe predlagata, da se dopusti revizija glede: - bistvene kršitve v zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem, ki ga sodišče ni zaslišalo na obravnavi in glede zavrnitve dokaza s soočenjem izvedencev, ki sta podala različni mnenji (253. in 254. člen ZPP); - bistvene kršitve zaradi upoštevanja mnenja izvedenca Filipiča (251. člen ZPP); - bistvene kršitve, ker je o predlogu za izločitev predsednice senata odločal podpredsednik, namesto predsednik sodišča (73. člen ZPP).

Dodatno prva toženka predlaga dopustitev revizije glede materialnopravnih vprašanj: - ali je sodišče nepravilno uporabilo 81. člen ZDR-1 z razlago, da je sporazum nedopusten in predstavlja izogibanje delodajalca, da bi delavcu priznal pravice, ki bi jih imel v primeru odpovedi, če se pred tem ne izvede postopek odpovedi in če se delavcu ne zagotovi enaka vrednost dajatev, čeprav zakon tega postopka ne predpisuje in čeprav je delodajalec delavca poučil o posledicah sklenitve sporazuma; - ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in kršitev 25. člena Ustave RS s tem, ko je v obrazložitvi naredilo nove zaključke glede dejanskega stanja in je izpostavilo dejstvo, da se je toženka s sporazumom izogibala postopku odpovedi in da je ravnala neskrbno in s tem v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja oziroma načelom enake vrednosti dajatev, pri čemer v postopku na prvi stopnji ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi toženka tako ravnala, s čimer je sodišče druge stopnje prvi toženki onemogočilo pritožbo.

Druga toženka dodatno predlaga dopustitev revizije glede materialnopravnega vprašanja: - ali je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko pri odločitvi o dopustni podlagi ni uporabilo določbe 11. člena ZDR-1 kot specialne določbe, ki dopušča delodajalcu in delavcu, da lahko poleg opravičenih razlogov po ZDR-1, zaradi katerih delavec ne začne delati, tudi sama opredelita in določita razloge za zamik dejanskega nastopa dela, temveč je uporabilo določbo 39. člena OZ, na podlagi katere je tako zamaknjen začetek dela označilo kot ključen element za zaključek o obstoju nedopustne podlage pogodbe o zaposlitvi in jo je zato označilo kot nično.

4. Predloga sta utemeljena.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja bistvenih kršitev v zvezi z izvedbo dokaza z izvedenci in glede pravilne uporabe materialnega prava.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.