Jedro

Neutemeljen je očitek, da je sodišče oprlo odločitev le na izvedeniško mnenje in ni upoštevalo drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedenca medicinske stroke postavilo prav z namenom, da se razčistijo sporna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja, saj samo nima strokovnega znanja s področja medicine. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so izvedenci upoštevali vso zdravstveno dokumentacijo, vključno s tisto, ki se nanaša na obolenje hrbtenice, pri ustnem podajanju pa je izvedenec odgovoril tudi na vsa tožničina vprašanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 4151907 z dne 5. 10. 2006 in št. 24 4151907 z dne 1. 3. 2006 ter za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za odpravo odločb istih opravilnih številk ter za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro od 17. 1. 2006 dalje. Ugotovilo je, da vzrok nastanka invalidnosti ni poklicna bolezen in da pri tožnici ne obstaja telesna okvara. Tožnica sicer ni več zmožna za svoje delo niti v skrajšanem delovnem času, je pa zmožna za drugo delo v svojem poklicu s polovičnim delovnim časom, kar ustreza III. kategoriji invalidnosti, zato je upravičena le do pravic, ki izhajajo iz tega statusa.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da pri tožnici ni poklicne bolezni, saj niso izpolnjeni vsi pogoji iz 65. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in tudi ne telesne okvare. Odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje. Revizije zoper odločitev v zvezi s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro ni dopustilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki se nanaša na tisti del odločitve, v katerem je revizija dovoljena, je vložila revizijo tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker sodišče ni dokazno ocenilo vseh izvedenih dokazov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v povezavi z 8. členom ZPP. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker sodišči prve in druge stopnje nista navedli razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je odločitev oprlo izključno na izvedeniško mnenje in ni pojasnilo, zakaj ni upoštevalo tudi drugih dokazov. Revidentka se ne strinja, da iz pripomb na izvedeniško mnenje in iz zaslišanja izvedenca ni razvidna spornost vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za ugotavljanje poklicne bolezni po 62. in 63. točki seznama. Tožnica je že v tožbi navedla, da je pri njej podano hudo obolenje celotne hrbtenice in da gre poleg sindroma karpalnega prehoda pri njej za poklicno bolezen tudi zaradi hudega obolenja hrbtenice. Predložila je zdravniško dokumentacijo, iz katere je to razvidno, pa tudi na glavni obravnavi z dne 10. 1. 2008 je izpovedala, da ima okvarjeno celo hrbtenico kot posledico prisilne drže pri sedenju. Ne drži, da so bile izvedencu dane pripombe in postavljena vprašanja le v zvezi s karpalnim sindromom. Na zaslišanju izvedenca z dne 3. 7. 2008 so bila postavljena vprašanja tudi v zvezi s hrbtenico. Sodišče prve stopnje bi si moralo prizadevati, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila. V tej smeri je bila tožničina pritožba na sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 367. člena ZPP je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, po katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena).

6. Bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Revizija jo sodišču očita v zvezi z dokazno oceno, smiselno v zvezi z 8. členom ZPP. Načelo proste presoje dokazov, ki je vsebovano v 8. členu ZPP, nalaga sodišču, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Kršitev te določbe je relativna in je podana, če sodišče dokaznega postopka ne izvede korektno po določbah ZPP. Revizijo je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP mogoče vložiti le, če je bila kršitev storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje oziroma, če je tako kršitev stranka neuspešno uveljavljala že v pritožbi. V tej smeri revizija ne navaja ničesar, pač pa z očitkom procesne kršitve poskuša ovreči ugotovljeno dejansko stanje, kar ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja (1).

7. Tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Revizija to kršitev neupravičeno utemeljuje z očitkom, da sodišče ni pojasnilo, zakaj se je oprlo le na izvedeniško mnenje in ni upoštevalo drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedenca medicinske stroke postavilo prav z namenom, da se razčistijo sporna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja, saj samo nima strokovnega znanja s področja medicine. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so izvedenci upoštevali vso zdravstveno dokumentacijo, vključno s tisto, ki se nanaša na obolenje hrbtenice (torej so bili tudi listinski dokazi upoštevani). Izvedensko mnenje je pisno podala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, sestavljena iz več specialistov, ustno pa eden izmed njih, izvedenec dr. M. B., ki ga je sodišče zaslišalo in ki je odgovoril tudi na vsa tožničina vprašanja. Nestrinjanje z rezultatom tako izvedenih dokazov v resnici pomeni nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar tudi v tem primeru ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost I. kategorije podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je na podlagi RTG hrbtenice iz leta 2004 pri tožnici ugotovljena izravnava fiziološke lordoze, manjša spondiloza ter izrazitejša spondilartroza na vseh segmentih. Iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je ugotovljena levostranska lumboishialgija in nevrofiziologinja je dne 26. 8. 2005 na spodnjih okončinah ugotovila prizadetost obeh prvih sakralnih korenin, brez svežih sprememb. Groba moč v rokah in nogah je ohranjena, refleksi normalno izzivni. V letu 2004 in 2005 je bila opravljena operacija karpalnih kanalov, že leta 1991 pa operacija diskus hernije L4 do L5, L5 do S1 z evakuacijo obeh diskusov operativno. Izvedenci so ugotovili relativno dobro gibljivost aksialnega skeleta (op.: glava, hrbtenica, prsni koš), brez pomembnejših nevroloških oziroma svežih izpadov in brez pomembnejših funkcijskih motenj. Nikoli niso dokumentirani motorični izpadi, ki bi prizadeli grobo moč in gibljivost. Zaradi utesnitve medialnih živcev v zapestnem prehodu je imela tožnica spremenljive motnje senzibilnosti - bolečine v rokah in motene občutke v desnem palcu, ponavljane EMG preiskave pa so vedno pokazale le lažje do zmerne okvare. Na podlagi tega so izvedenci ugotovili, da pri tožnici ne gre za poklicno bolezen (določena bolezen, povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan) in da je tožnica ob dodatnih omejitvah zmožna za svoje oziroma drugo ustrezno delo s predlaganimi omejitvami in v skrajšanem delovnem času ter brez tveganja za poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Zato je presoja sodišča druge stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti (zaradi poklicne bolezni) in za priznanje pravice do invalidske pokojnine, pravilna.

10. Ker niso podani revizijski razlogi, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Prim sodbo VS RS II Ips 332/98 z dne 15. 9. 1998.