Jedro

Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, še posebej, če gre za dokaz, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva.

Za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga bi moralo s tožnikom razjasniti, zakaj je prišlo do zatrjevane pomote pri navedbi priimka predlagane priče, v tej zvezi pa razjasniti tudi (ne)obstoj osebe z imenom C. R. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče je vsaj preuranjena.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrže. II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 29. 9. 2015 zavrnilo ugovor toženke o nepristojnosti slovenskega sodišča in krajevni nepristojnosti (I. točka izreka); zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev njegove dedne pravice in zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka) ter mu naložilo povrnitev 1.541,63 EUR pravdnih stroškov toženke (III. točka izreka). S sklepom z dne 23. 12. 2015 je zavrglo predlog tožnika za ponovno odprtje glavne obravnave.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo (to je zoper odločitev v točki II in III izreka) ter sklep o zavrženju predloga za ponovno odprtje glavne obravnave.

3. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti predloga za zaslišanje priče C. Č. in priče D. S. V zvezi s tem sodišču očita, da mu ni omogočilo dokazovanja zunajzakonske skupnosti, da mu je kršilo pravico do izvedbe dokazov, posledično pa kršilo načelo kontradiktornosti in 22. člen Ustave. Glede priče C. Č. pojasnjuje, da je navedba priimka R. le pomota. Ves čas je imel v mislih konkretno pričo. Presoja, da gre za drugo osebo, je nepravilna, saj neobstoječe osebe tožnik ni mogel zamenjati s pravilno. Ker oseba z imenom C. R. ne obstaja, zgolj pomota pri navedbi priimka in naslova ne pomeni malomarnosti, ki bi povzročila prekluzijo. Dokazni predlog je dal pravočasno - že v tožbi. Opozarja, da je šele po prvem naroku, ko ga je sodišče z dopisom obvestilo, da je bila pošiljka vrnjena z oznako „neznan“, izvedel, da oseba C. R. ne obstaja. Pričo D. S. je tožnik predlagal v dokaz trditev o trajanju zunajzakonske zveze do smrti zapustnice, sodišče pa mu je z zavrnitvijo dokaza dokazovanje onemogočilo. Poudari še to, da sta od štirih predlaganih prič, ki bi o obstoju zunajzakonske skupnosti vedele povedati, dve umrli (M. B. in V. B.), dveh pa sodišče ni zaslišalo.

V nadaljevanju nasprotuje dokazni oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik in zapustnica po marcu 2009 nista več živela v zunajzakonski skupnosti.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 23. 12. 2015 navaja, da bi moralo sodišče o njegovem predlogu odločiti še pred izdajo sodbe in obravnavo ponovno odpreti zaradi zaslišanja priče C. Č.

5. Toženka na pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni dovoljena.

Glede pritožbe zoper sodbo

7. Tožnik je na prvem naroku v dokaz svoje trditve, da je njegova zunajzakonska zveza z zapustnico trajala do njene smrti, predlagal zaslišanje priče dr. D. S. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz zavrnilo kot nepotreben.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je sodišče prve stopnje predlagani dokaz nepravilno zavrnilo. Po 2. odstavku 287. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče sicer lahko zavrne predlagan dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. V dokaznem postopku sodišče tako (med drugim) ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, kot v konkretnem primeru(1). Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. To še posebej velja v pogledu dokazov, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. V konkretnem primeru je tožnik z (neizvedenim) dokazom dokazoval takšno odločilno dejstvo - obstoj zunajzakonske zveze do smrti zapustnice (in ne zgolj tega, da je zapustnico pred smrtjo obiskoval v bolnici in zanjo skrbel).

9. Pritožnik pa utemeljeno nasprotuje tudi zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje priče C. Č.

10. Tožnik je v tožbi predlagal zaslišanje priče C. R., Š. Po prvem naroku za glavno obravnavo je sodišče prve stopnje tožnika z dopisom obvestilo, da je dokazni predlog nepopoln (saj se je sodna pošiljka, poslana na sporočeni naslov priče, vrnila z oznako „neznana“) in tožnika pozvalo, da poskrbi za prihod priče na narok (list. št. 114). Tožnik je zagotovil navzočnost priče C. Č., K. in ob tem pojasnil, da je pri prvotnem dokaznem predlogu prišlo do pomote pri zapisu priimka in naslova ter poudaril, da gre za isto (že v tožbi navedeno) pričo (list. št. 116). Sodišče dodatnih pojasnil o razlogih za zatrjevano pomoto v priimku in naslovu ni zahtevalo in je dokazni predlog zavrnilo. Pojasnilo je, da gre za drugo pričo in s tem za nov dokazni predlog, ki je prepozen.

11. Po 236. členu ZPP mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim navesti njeno ime, priimek in prebivališče. V kolikor tega ne stori (ali navede napačen naslov), gre za pomanjkljiv dokazni predlog. V okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) mora sodišče poskrbeti, da se ta dopolni. To je sodišče prve stopnje sicer storilo, ko je tožnika z dopisom pozvalo, da zagotovi navzočnost priče. Vendar pa je pri tem ostalo na pol poti. Ko je na naroku ugotovilo, da prisotna priča ne živi le na drugem naslovu, ampak ima tudi drugačen priimek kot ga je tožnik navedel v tožbi, bi za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga moralo s tožnikom razjasniti, zakaj je prišlo do zatrjevane pomote pri navedbi priimka(2) predlagane priče, v tej zvezi pa razjasniti tudi (ne)obstoj osebe z imenom C. R. Ker tega ni storilo, je zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče C. Č. vsaj preuranjena.

12. Z opisanim ravnanjem je sodišče prve stopnje poseglo v tožnikovo pravico do izjave, ki obsega tudi pravico do predlaganja in izvedbe dokazov, s tem pa storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 354. člen ZPP pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je poleg narave kršitve upoštevalo tudi to, da je sodišče prve stopnje dokazni postopek, razen izvedbe dokaza z obema predlaganima pričama, že izvedlo in je zato ekonomično, da kršitev odpravi samo. Upoštevalo je tudi pravico strank do pritožbe. Dejanskih ugotovitev pritožbenega sodišča namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati.

13. Pritožbeno sodišče se glede na sprejeto odločitev do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep

14. Sklep o koncu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano (tretji odstavek 280. člena ZPP). Zato lahko sklene (ob posvetovanju ali glasovanju oziroma če tega ni bilo, do odprave odločbe), da se zaradi dopolnitve postopka ali razjasnitve posameznih pomembnih vprašanj, glavna obravnava ponovno začne. To lahko stori na lastno pobudo ali na pobudo stranke. Odločitev o tem sprejme s sklepom, ki ima značaj sklepa procesnega vodstva, zato zoper njega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Izpodbija se lahko le v pritožbi zoper sodbo. Na to ne vpliva okoliščina, da je v konkretnem primeru sodišče o pobudi tožnika (formalno) odločilo šele po izdaji sodbe. Da ni sledilo njegovi pobudi, namreč jasno izhaja iz dejstva, da je sodbo izdalo, ne da bi pred tem izdalo sklep, da obravnavo ponovno odpre. Svoje pritožbene očitke v zvezi s tem bi zato tožnik moral uveljaviti v pritožbi zoper sodbo.

15. Pritožba je zato nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi prve točke 365. člena ZPP zavrglo. Na njeno dovoljenost ne vpliva napačen pravni pouk, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb. 16. Ne glede na doslej obrazloženo pa pritožnik za pritožbo tudi nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP), saj je sodišče prve stopnje v zadevi že izdalo sodbo in ponovno odprtje obravnave tudi sicer ne bi bilo več mogoče. Glede stroškov postopka

17. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sodišče namreč zaslišanje priče oceni kot nepotrebno, ker že iz izpovedi tožnika izhaja, da je za zapustnico ob koncu skrbela njena sestra in da zapustnice v bolnici, kjer je bila nastanjena v času pred smrtjo, ni obiskoval, ker ni vedel, da je v bolnici (5. točka obrazložitve).

Op. št. (2): Sprememba priimka določene osebe je lahko (na primer) posledica razveze.