Jedro

Pri toženi stranki je zaradi pripojitve družbe A. d.o.o. prišlo do analize in primerjave delovnih procesov na pripojenem terminalu (kjer je delal tožnik) ter drugih celinskih skladiščih in do optimizacije procesov. Na podlagi opravljene analize je bila spremenjena sistemizacija, posledično pa je bila tožniku ponujena pogodba o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja gasilske enote II (ki je glede osnovne plače nižje ovrednoteno kot delovno mesto vodja gasilcev, ki ga je prej zasedal tožnik). Tožnik kot vodja gasilske enote ima sedaj kot ostale vodje posameznih gasilskih enot strokovno podporo v sektorju F., in posledično manj odgovornosti. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa, sodišče presoja le, ali je zatrjevani razlog dejansko podan in ni le navidezen. Tožena stranka je dokazala obstoj odpovednega razloga. Nadaljevanje dela pod pogoji iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjene organizacije in sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki ni bilo možno, zaradi česar je bila tožniku odpoved podana zakonito in mu je bila hkrati ponujena nova pogodba o zaposlitvi, usklajena z novo organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke vročena tožniku nezakonita in se razveljavi; za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi, sklenjena med strankama, nična, nezakonita in se razveljavi; za ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožečo stranko in toženo stranko kot naslednico A. d.o.o. z dne 1. 4. 2012 in aneks št. ... z dne 2. 11. 2012 nista zakonito prenehala in ostaneta v veljavi, prenehanje pa se razveljavi, in zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 4. 2012 in aneksom št. ... z dne 2. 11. 2012, vključno z obračunom razlik v mesečni osnovni bruto plači v višini 501,06 EUR (povečani za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom mesečne razlike v neto plači, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne mesečne razlike v neto plači do plačila. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mora tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla in obrazložila dejanskega razloga. Sklicevala se je na nezakonite razloge - poenotenje plačnega sistema za vsa skladišča in prilagoditev sistemu tožene stranke po pripojitvi družbe. Kasnejše dodatne navedbe in razlage odpovedi pred sodiščem, ki niso navedene že v odpovedi, niso dopustne, zato je tožena stranka z njimi prekludirana. Na to je tožnik opozoril v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2015, a sodišče tega ni upoštevalo. Sodišče je vezano na opis dejanskega razloga v odpovedi, a je upoštevalo tudi nove navedbe o razlogih za odpoved. S tem je kršilo tožnikovo pravico do kontradiktornosti in postopek izvajalo v nasprotju z 2. odstavkom 87. člena ZDR-1. Sodišče je nekritično in v nasprotju z dokumenti, ki jih je predložila tožena stranka, verjelo izpovedbi B.B. in drugih prič tožene stranke. Te izpovedbe so med seboj v nasprotju, zato bi sodišče moralo verjeti tožniku. Tudi na to je tožnik opozoril z vlogo z dne 9. 10. 2015, a se sodišče prve stopnje o tem ni opredelilo. Tožniku ni jasno, zakaj sodišče ni ugodilo tožbenemu zahtevku, če je ugotovilo, da razlogi iz odpovedi ne morejo biti razlog zanjo. Sodišče je kot bistveno vprašanje v tem postopku izpostavilo, ali je v zvezi s tožnikovim delom prišlo do takih sprememb, da ni več potrebe po opravljanju njegovega dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi - takih trditev pa delodajalec kot dejanski razlog ni navajal. Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge in odgovornosti delavca pa se ne spremenijo. Tožnik ima vseskozi enako odgovornost, tako izhaja tudi iz dokumentov, ki sta jih tako on kot tožena stranka dolžni spoštovati. Gasilska enota C. ni bila ukinjena, še naprej obstaja kot gasilska enota, ki jo vodi tožnik. Priča B.B., ki je tožnikov novi nadrejeni, je izpovedal, da se vsebina dela tožnika ni spremenila. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da tožnik ni več dolžan izdelovati načrtov, organizirati požarnih vaj za gašenje in reševanje na skladišču, skrbeti za redno usposabljanje zaposlenih, saj te naloge izhajajo iz Požarnega reda tožene stranke. S sprejeto odločitvijo so bile tožniku kršene ustavne pravice do enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic in pravica do poštenega sojenja.

3. Tožena stranka v obsežnem odgovoru na pritožbo izpostavlja, da je delodajalec v odpovedi dolžan dovolj konkretno navesti okoliščine, iz katerih izhaja dejanski razlog za odpoved. To je tožena stranka tudi storila. Potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je prenehala zaradi organizacijskih, strukturnih, tehnoloških in ekonomskih razlogov. Skladišče v D. je postalo sestavni del organizacijske enote tožene stranke E., enota F. pa je prevzela vodenje in nadzor nad vsemi gasilskimi enotami tožene stranke. Prevzela je nekatere naloge, ki jih je pred tem v družbi G. d.o.o. opravljal tožnik. Tožena stranka je skladno s pravilom o dokaznem bremenu tekom postopka svojo obrazložitev razširila, a ni navajala dodatnih razlogov. Navedba pravne kvalifikacije razloga za odpoved ni ena izmed dolžnosti delodajalca pri redni odpovedi, bistvena je obrazložitev dejanskega razloga odpovedi. Tožnikova pripravljalna vloga z dne 9. 10. 2015 je bila prepozna, zato je sodišče pravilno ni upoštevalo. Pritožbene navedbe v zvezi z njo so nedovoljena pritožbena novota. Naloge, ki jih opravlja tožnik, so navedene v pogodbi o zaposlitvi z dne 28. 8. 2015, ki ne določa uporabe Protokola sodelovanja na področju gasilstva. Iz odpovedi izhaja, da se bo protokol za gasilsko službo na lokaciji D. sklenil naknadno. V času sprejemanja Skupnega požarnega reda je bila sicer organizacija gasilskih enot pri tožencu drugačna, saj so bile gasilske enote organizirano posamezno, sektor F. pa jim je bil le strokovna podpora, in jih ni vodil ali nadzoroval. Potrebno je ločiti med tožnikovim operativnim delom ter njegovim delom iz naslova načrtovanja, planiranja, nadziranja in izdelave strategije gasilske službe in odgovornostjo za tako delo. Tožnik je od pripojitve dalje opravljal delo vodje ene od več gasilskih enot, ki pa so vse organizirane na enak način in so svoje delo dolžne usklajevati in podrejati navodilom F. in vodji vseh gasilskih enot B.B.. Tožnikovo delo vodje gasilcev pri toženi stranki opravlja B.B.. Tožnikovo prejšnje delovno mesto je bilo drugače opredeljeno in imenovano, spremenili pa so se tudi določeni pogoji za opravljanje dela v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Tožnikove odgovornosti za načrtovanje, organiziranje in nadzorovanje varnosti pred požari so manjše. Tožena stranka še navaja, da na verodostojnost izpovedbe B.B. ne more vplivati dejstvo, da se njegova izpovedba v določenem delu ne sklada s Protokolom o sodelovanju na področju gasilstva. Tožnik sicer tudi ni ugovarjal trditvam te priče o tožnikovih delovnih nalogah oziroma ni dokazal nasprotnega. Tožnikove navedbe, da tudi prej ni sam kupoval robe, so pritožbena novota.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, prav tako ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti. Tožena stranka je v odpovedi navedla odpovedni razlog, ki pa ga je tekom postopka na prvi stopnji konkretizirala in pojasnila. Sodišče prve stopnje pa je vse te navedbe utemeljeno upoštevalo pri odločanju in pri tem ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbene navedbe, da je tožena stranka prekludirana z dodatno razlago odpovednih razlogov, so zato neutemeljene. V izpodbijani sodbi tudi ni podana kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se je sodišče opredelilo do vseh relevantnih dejstev, pomembnih za odločitev v tem sporu, pravilno pa je povzelo tudi izpovedi zaslišanih prič. Tožnik dejansko napada dokazno oceno, s katero se ne strinja, kar pa v nobenem primeru ne more biti kršitev postopka. Pravilnost odločitve pa pritožbeno sodišče presoja v okviru preizkusa materialnega prava. Tožnik v pritožbi le pavšalno navaja, da naj bi mu bile s sprejeto odločitvijo kršene ustavne pravice do enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter pravica do poštenega sojenja, pri čemer svojih navedb ni konkretiziral, zato pritožbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

7. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, ki jo je tožena stranka tožniku podala v skladu z 91. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in spremembe). Tožniku je bila zaradi spremenjene organizacije kot posledice pripojitve družbe A. d.o.o. k toženi stranki, spremenjene sistemizacije ter poenotenja delovnih procesov v podpis ponujena nova pogodba za delovno mesto vodja gasilske enote II. Tožnik je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisal 18. 9. 2014. 8. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 8. 2014 razveljavi in da še vedno ostaja v veljavi pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožečo stranko in toženo stranko kot naslednico A. d.o.o. z dne 1. 4. 2012 in aneks št. ... z dne 2. 11. 2012. Glede na to je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 4. 2012 in aneksom št. ... z dne 2. 11. 2012. Ugotovilo je namreč, da je dejansko obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dokaznimi zaključki in obrazložitvijo sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe pa le še dodaja:

9. Poslovni razlog pomeni prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 83. člena ZDR-1 delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga, vprašanje ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno vprašanje. Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog utemeljen. Sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1. V primeru odpovedi iz poslovnega razloga lahko delodajalec delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 91. člena ZDR-1). Skladno s 3. odstavkom 91. člena ZDR-1 obdrži delavec, ki sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pravico do pravnega sredstva pred pristojnim sodiščem kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.

10. Tožena stranka je dne 7. 5. 2013 zaradi pripojitve družbe A. d.o.o., s katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto Vodja gasilcev na C., postala pravni naslednik te družbe in s tem tožnikov delodajalec. Sledila je analiza dela in delovnih procesov na C. ter primerjava dela vzdrževalcev, gasilcev in ostalih skladiščnih delavcev z enakimi delovnimi mesti v okviru organizacije dela pri toženi stranki. Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožena stranka v odpovedi ni navedla in obrazložila dejanskega razloga za odpoved. Kot že navedeno, iz odpovedi izhaja, da je pri toženi stranki zaradi pripojitve družbe A. d.o.o. prišlo do analize in primerjave delovnih procesov na pripojenem C. ter drugih celinskih skladiščih, optimizacije procesov in posledično do spremenjene sistemizacije. Delo gasilcev na lokaciji D. po pripojitvi vodi in nadzira organizacijska enota F.. Iz odpovedi je še razvidno, da je bil zaradi jasne razmejitve odgovornosti v letu 2014 izdelan in sprejet protokol sodelovanja med gasilci in logistiko za celinska skladišča, medtem ko je bilo za lokacijo D. dogovorjeno, da se tak protokol sklene naknadno. Ugotovljeno je sicer bilo, da je z vidika odgovornosti dela posameznega gasilca na terminalu D. njihovo delo in poslanstvo identično delu na drugih skladiščih in s tem primerljivo. Na podlagi opravljene analize je bila spremenjena sistemizacija, posledično pa je bila tožniku ponujena pogodba o zaposlitvi za delo na delovnem mestu Vodja gasilske enote II (ki je glede osnovne plače nižje ovrednoteno kot delovno mesto vodja gasilcev).

11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, med opisoma starega delovnega mesta Vodja gasilcev in na novo sistemiziranega delovnega mesta Vodja gasilske enote II ni bistvenih razlik. Predvsem na področju tožnikovega operativnega dela in odnosa do podrejenih ni prišlo do sprememb. Bistvena sprememba pri tožnikovem delu pa je v tem, da tožnik sedaj nosi manj odgovornosti. Kakor izhaja iz skladnih izpovedb prič H.H., I.I. in B.B., ki jih je sodišče pravilno povzelo in pri odločanju utemeljeno upoštevalo, je B.B. po pripojitvi prevzel del tožnikovih nalog v smislu odgovornosti. Vse gasilske enote iz posameznih skladišč so se namreč združile v skupni oddelek, ki spada pod F.. Delo vseh gasilskih enot sedaj koordinira B.B.. Preko F. se izvaja centralizirano planiranje, usposabljanje in nakup opreme. Skupni požarni red J., ki ga v povezavi z določenimi delovnimi nalogami v pritožbi izpostavlja tožnik, je bil izdelan v letu 2008 in še ne razlikuje med vodjo gasilcev ter vodjo gasilske enote. Glede na to, da je bil ta interni akt, na katerega se sicer pogodba o zaposlitvi niti ne sklicuje, izdelan 8 let pred obravnavano pripojitvijo in reorganizacijo, je sodišče prve stopnje glede tožnikovega dejanskega dela po novi pogodbi o zaposlitvi utemeljeno sledilo izpovedbam zaslišanih prič.

12. Za odločitev v konkretnem sporu niso relevantne pritožbene navedbe, da gasilska enota C. ni bila ukinjena, prav tako tudi ne, da samo enoto še vedno vodi tožnik. Kakor je pojasnila priča H.H., je tožnik vodja posamezne gasilske enote na nivoju K. (... nivo pod upravo), B.B. pa je vodja vseh gasilskih enot na višjem, L. nivoju (... nivo pod upravo). Tožena stranka se je po pripojitvi družbe A. d.o.o. odločila za optimizacijo delovnih procesov v tej enoti in jih prilagodila glede na svojo organizacijo dela. Tožnik kot vodja gasilske enote ima sedaj tako, kot ostale vodje posameznih gasilskih enot strokovno podporo v M., v sektorju F., in posledično manj odgovornosti. Kot že navedeno, je delodajalec samostojen pri organiziranju delovnega procesa, sodišče presoja le, ali je zatrjevani razlog dejansko podan in ni le navidezen. Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga. Nadaljevanje dela pod pogoji iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjene organizacije in sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki ni bilo možno, zaradi česar je bila tožniku odpoved podana zakonito (in mu je bila hkrati ponujena nova pogodba o zaposlitvi, usklajena z novo organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki).

13. Ker v izpodbijani sodbi niso podani razlogi, ki jih tožnik navaja v pritožbi in tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.