Jedro

V skladu z ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja stvarnopravne posledice samo v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrne.

Revizija tožene stranke se zavrže. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 275,40 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica solastnica nepremičnine parc. št. 169/2, vl. št. 60, k. o. ..., in parcele št. 167/2, vl. št. 1156, k. o. ..., do 820/10000 in naložilo tožencu izstavitev primerne listine, v preostalem je zahtevek zavrnilo. Zahtevke toženca po nasprotni tožbi je v celoti zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in zahtevek tožnice v celoti zavrnilo. Pritožbo toženca glede odločitve o nasprotni tožbi je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica predlaga, da se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.

4. Toženec je vložil vlogo, imenovano "predlog za dopustitev revizije", ki pa jo je treba, ob upoštevanju dejstva, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), šteti za revizijo (drugi odstavek 130. člen ZPP-D v zvezi s 367. členom ZPP).

5. Reviziji sta bili po 375. členu ZPP vročeni nasprotnima strankama ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Toženec je na revizijo tožnice odgovoril. 6. Revizija toženca ni dovoljena, revizija tožnice pa je neutemeljena.

Glede revizije toženca

7. Iz spisa izhaja, da je bila tožencu oziroma njegovemu pooblaščencu sodba sodišča druge stopnje vročena 30. 12. 2008. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije se je tako iztekel 29. 1. 2009. Toženec je poslal revizijo priporočeno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS) 28. 1. 2009. To jo je prejelo 29. 1. 2009 in jo istega dne odstopilo sodišču prve stopnje, ki jo je prejelo 30. 1. 2009, torej dan po izteku tridesetdnevnega roka.

8. Po določilu šestega odstavka 112. člena ZPP se lahko vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena. Pogoj za to pa je, da je mogoče vložitev vloge pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je toženca v obravnavani zadevi zastopal odvetnik, bi se lahko vloga štela za pravočasno samo v primeru, če bi bilo vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti odvetnika. V sodni praksi ni dvoma, da očitne pomote vložnika ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.(1) Ker je bila obravnavana revizija vložena pri VS RS in je nanj tudi naslovljena, takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto. To nenazadnje potrjuje tudi samo poimenovanje te vloge (kot predlog za dopustitev revizije).

9. Ker je torej revizija prepozna, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Glede revizije tožnice

10. Sodišče prve in druge stopnje sta ugotovili, (1) da je toženec pridobil sporno zemljišče in zgradil hišo pred začetkom zunajzakonske skupnosti s tožnico, (2) da sta s tožnico opravila v njegovi hiši v zunajzakonske skupnosti in pred tem adaptacijska dela in (3) da med njima ni bilo dogovora o skupni gradnji.

11. V skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja stvarnopravne posledice samo v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.(2)

12. V obravnavani zadevi vlaganja pravdnih strank v toženčevo zemljišče (posebno premoženje, prvi odstavek 51. člena ZZZDR), izvedena tako v času zunajzakonske skupnosti kot pred njenim začetkom, niso bila tolikšna, da bi lahko nastala nova stvar. Opravile sta namreč predvsem adaptacijska dela, ki so pomenila izboljšanje bivalnih razmer. Tega zaključka ne more spremeniti niti dejstvo, da sta pravdni stranki zgradili prizidek, v katerem je jedilnica. Kot izhaja iz sodne prakse, povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ni mogoče šteti za novo stvar.(3)

13. Tožnica prav tako ni ponudila nobenih trditev, ki bi utemeljevala morebitno pravnoposlovno pridobitev stvarnopravnih upravičenj na toženčevem zemljišču. Tožnica je namreč o dogovoru o skupni gradnji izpovedala, ko je bila zaslišana kot stranka. Kot je tožnici že pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z izpovedbo stranke. Dogovor o skupni gradnji pa prav tako ni splošno znano dejstvo, ki bi se lahko domnevalo, kot to izhaja iz tožničine revizije.

14. Tožnica v reviziji zatrjuje tudi kršitev ustavne pravice enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), in sicer zaradi spremembe sodne prakse sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje ni v ničemer spremenilo sodne prakse, temveč je samo obrazložilo, zakaj kljub postavljenemu zahtevku na izstavitev dovolila, ni mogoče šteti, da je tožnica postavila trditve o pravnoposlovni pridobitvi stvarnopravnih upravičenj na spornem zemljišču. Po prepričanju sodišča druge stopnje je namreč tožničin zahtevek na izstavitev dovolila zgolj posledica dolgoletne prakse, ki je dopuščala take zahtevke tudi v primeru izvirnih pridobitev stvarnopravnih upravičenj, ne pa zatrjevanega dogovora med strankama o skupni gradnji.

15. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

16. Tožnica, ki z revizijo ni uspela, mora tožencu povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo ter znašajo 275,40 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 595/2006 z dne 17. 12. 2008, X Ips 8/2009 z dne 17. 2. 2009, II Ips 318/2009 z dne 11. 6. 2009. Op. št. (2): Prim. npr. odločbo VS RS II Ips 905/2008 z dne 22. 10. 2009. Op. št. (3): Prim. odločbo VS RS II Ips 439/2006 z dne 18. 12. 2008.