Jedro

Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 18. 4. 2003 in 26. 11. 2003, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, ki je bila dostopna oziroma znana v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja je predmet novega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. I-2024490 z dne 26. 11. 2003 in odločba območne enotes tožene stranke iz Kopra št. 2024490 z dne 18. 4. 2003 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 20. 12. 2002 dalje s pravico do invalidske pokojnine, ter da se ugotovi, da je invalidnost posledica poklicne bolezni, katero je tožnik dobil med opravljanjem dela na računalnikih v klimatiziranem prostoru, ki je prizadela živčevje, pljuča in sklepe in še na kasnejšem delu na kmetiji, kjer je delo opravljal v neugodnih vremenskih pogojih (dež, prepih, vlaga) in pretežno težka fizična dela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dokončna odločba toženca št. I – 2024490 z dne 26. 11. 2003 zakonita in pravilna.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz vseh razlogov po 370. členu ZPP. Navaja, da je bistveno vprašanje v obravnavani zadevi, ali je bil pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe, to je dne 26. 11. 2003 prisoten emfizem, zaradi katerega bi bila pri tožniku podana invalidnost I. kategorije. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe 253. člena ZPP, ker ni zaslišalo izvedenca B., čeprav se tožnik ni odpovedal neposredni podaji izvida in mnenja izvedenca na obravnavi. Sodišče prve stopnje je kršilo določbe ZPP s tem, ko se do ne izvedenega dokaza sploh ni opredelilo, niti ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo tožnikov predlog, da poda mnenje drug izvedenec - pulmolog. Tudi pritožbeno sodišče je bistveno kršilo določbe ZPP, ker se do pritožbenih navedb sploh ni opredelilo. Sodišče zaradi bistvene kršitve določbe postopka ni ugotavljalo povezave med objektivno ugotovljeno diagnozo emfizma v oktobru oz. novembru leta 2005 ter obstojem te bolezni pred 26. 11. 2003. Sodišče mora obrazložiti, zakaj je zavrnilo predlagani dokaz. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo 22. člen Ustave RS. Po mnenju revidenta pa je višje sodišče kršilo tudi njegovo pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, ker se ni opredelilo do pritožbenih navedb.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožnik v reviziji izraža nestrinjanje z dokaznimi zaključki izpodbijane sodbe. Takšne so na primer revizijske navedbe o tem, da je bil emfizem prisoten že v času pred pregledom na invalidskih komisijah. Opravljene niso bile natančne preiskave ugotavljanja obstoja te bolezni, kot je ugotovil pulmolog, itd. Teh navedb ni bilo mogoče upoštevati, ker predstavljajo uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožnik zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka najprej v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga (zaslišanjem izvedenca in postavitvijo novega), ki pa se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje. Taka kršitev bi lahko predstavljala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je v revizijskem postopku mogoče uveljaviti le, če je storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (druga točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Zatrjevana kršitev ZPP, ki naj bi jo zagrešilo sodišče druge stopnje, da se do teh kršitev ni opredelilo, je neutemeljena. To revizijsko navedbo je mogoče obravnavati le kot nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Glede na datum vložene zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, je potrebno na podlagi 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadaljnji) uporabiti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92 - Uradni list RS, št. 12/92 in nadaljnji). ZPIZ/92 v 27. členu določa, da je invalidnost podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. ZPIZ/92 pa v 34. členu določa, da se v I. kategorijo razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti.

11. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik do dneva izdaje izpodbijane dokončne odločbe opr. št. I-2024490 z dne 26. 11. 2003 zaradi bolezni ni bil sposoben opravljati svojega dela kmet in poslovodja, pač pa le drugo ustrezno lažje delo, brez dvigovanja in prenašanja bremen, težjih od 10 kg, s polnim delovnim časom (invalid III. kategorije). Izvedenec medicinske stroke in invalidska komisija II. kategorije pri tožniku v spornem obdobju (to je do izdaje izpodbijane odločbe) nista ugotovila emfizma. Glede na izkazane zdravstvene težave je tožnik še vedno v polnem delovnem času zmožen opravljati drugo ustrezno delo.

12. Nižji sodišči sta pravilno opozorili, da je predmet spora zakonitost odločb tožene stranke z dne 18. 4. 2003 in 26. 11. 2003, ki pa sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji dostopni oziroma znani v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija (predvsem izvid pulmologa z dne 11. 11. 2005, v spis vložen 20. 12. 2005) na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati, kar velja tudi za izvedensko mnenje v tem postopku postavljenega sodnega izvedenca (1). Ta je v celoti potrdil mnenje izvedenskih organov tožene stranke. Tožniku je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da je morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja predmet novega postopka.

13. Po presoji revizijskega sodišča je izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijo v skladu 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Sodba VIII Ips 440/2007 z dne 12. 1. 2009.