Jedro

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G (Ur. l. RS, 27/16).

Izrek

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G, Uradni list RS, 27/16).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se v razmerju med toženko in stečajnim dolžnikom A. A. razveljavi učinek darilne pogodbe med zakoncema, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu SV ... z dne 21. 3. 2012 in ki vsebuje zemljiškoknjižni dovolili, s katerima je stečajni dolžnik A. A. prenesel lastninsko pravico do 1/2 od celote pri nepremičninah ID znak: ..., obe k. o. ..., na toženko (1. točka izreka). Ugotovilo je neveljavnost vknjižb lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil z dne 21. 3. 2012, ki sta bili izstavljeni v šestem in sedmem členu darilne pogodbe iz 1. točke izreka sodbe. Odločilo je, da se zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je obstajalo pred vknjižbami lastninske pravice na podlagi teh zemljiškoknjižnih dovolil, pri nepremičninah, navedenih v 1. točki izreka, izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist toženke do 1/2 ter znova vpiše lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika A. A. v deležu 1/2 od celote (2. točka izreka). Odločilo je o pravnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo o stroških postopka. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje ustavno skladno razlagalo pravilo iz drugega odstavka 34. člena novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-G, Uradni list RS, št. 27/16).1 Soglašalo je s presojo, da spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne učinkuje za nazaj oziroma da velja le za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele. Sodišče prve stopnje ni presojalo ničnosti spornega pravnega posla, ker tožnica ni postavila ustreznega ničnostnega zahtevka in ker je tožbenemu zahtevku ugodilo že iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj. Ocena prvostopenjske sodnice, da je očitno, da je bil namen izpodbijanega pravnega dejanja prenos premoženja iz sfere stečajnega dolžnika v sfero toženke, v konkretnih okoliščinah ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku za izpodbijanje pravnih dejanj in ne zahtevku za ugotovitev ničnosti spornega pravnega posla.

**Sklep o dopustitvi revizije**

3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II DoR 380/2020 z dne 23. 10. 2020 toženkinem predlogu za dopustitev revizije delno ugodilo in dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ki določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja za vse postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, torej tudi za pravne posle in druga pravna dejanja, ki so bila izvršena pred začetkom veljave tega zakon in za katere se je triletno obdobje izpodbojnosti po predhodno veljavnem zakonu že izteklo, skladna z Ustavo Republike Slovenije? **Revizija tožene stranke**

4. Toženka v reviziji Vrhovnemu sodišče predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi nižjih sodišč spremeni na način, da tožbeni zahtevke zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb ali prekinitev postopka na način, da se pri Ustavnem sodišču vloži zahteva za presojo ustavnosti drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G. Ocenjuje, da sporna določba ZFPPIPP-G nedopustno posega z učinkom za nazaj v pravni položaj stečajnih dolžnikov, katerih pravni posli po pretečenem triletnem obdobju izpodbojnosti pred uveljavitvijo novele niso bili več izpodbojni. Spremenjena določba 391. člena ZFPPIPP, ki znova vzpostavlja izpodbojnost pravnih poslov tudi v tistih primerih, ki v trenutku njene uveljavitve niso bili več izpodbojni, ni združljiva s 155. členom Ustave.

**Odgovor na revizijo**

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Meni, da sporna zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo. Toženka pred pričetkom stečajnega postopka ni mogla pridobiti pravice do »neizpodbojnosti« posla. Tožbeni zahtevek je utemeljevala tudi na trditvah o ničnosti posla, ki so ostale neizčrpane. V tej zvezi je postavila zahtevek. Sodišče prve stopnje je pri spornem poslu ugotovilo tudi elemente ničnosti.

6. Revizijski postopek se prekine.

7. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 139/2019 s sklepom prekinilo postopek in začelo postopek za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G v delu, s katerim določa, da se petletno obdobje izpodbojnosti uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi osebami sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013. 8. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji v obravnavani zadevi uporabiti navedeni člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo tudi ta revizijski postopek.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku).2 1 Drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G se glasi: Spremenjena določba 391. člena zakona se uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. 19. člen ZFPPIPP-G se glasi: Prvi odstavek 391. člena se spremeni tako, da se glasi: (1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja za: 1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro naslednjih oseb: - osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, - pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje, - pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, opravljala funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje, ali - pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke, in 2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona. 2 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.