Jedro

Dopuščena revizija: - Ali je pravilna odločitev sodišča, da ima tožnica predkupno pravico? - Ali je pravilna odločitev sodišča, da zaradi navideznosti sporazumne razveze prodajne pogodbe ni prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je pravilna odločitev sodišča, da ima tožnica predkupno pravico? - Ali je pravilna odločitev sodišča, da zaradi navideznosti sporazumne razveze prodajne pogodbe ni prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I do št. 90/2009, v nadaljevanju SZ) odkupila stanovanje v spodnji etaži dvostanovanjske hiše, stanovanje v zgornji etaži pa je odkupila L. M. M. L. je nato zgornje stanovanje prodala družbi A., ta pa tožencu. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bila družba A. Izbrisana iz sodnega registra, da pa je njen edini pravni naslednik toženec, ki je 24. 8. 2010 razveljavil sporno prodajno pogodbo, s katero je družba A. zgornje stanovanje prodala njemu.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožnica kljub temu, da še ni vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi 118. člena SZ pridobila lastninsko pravico na stanovanju, ocenilo pa je tudi, da gre dejansko za etažno lastnino, čeprav etažna lastnina še ni bila oblikovana in tudi kot taka nikoli vpisana v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ima tožnica kot etažna lastnica predkupno pravico po 124. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in da je sporazumna razveza prodajne pogodbe za zgornje stanovanje nična, ker je bila narejena samo zato, da bi se toženec izognil uveljavitvi predkupne pravice. Tako je ugodilo tožničinemu zahtevku za razveljavitev prodajne pogodbe in zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe z njo kot predkupno upravičenko. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je materialnopravno napačna odločitev, da je tožnica originarno pridobila etažno lastnino, saj je etažno lastnino mogoče pridobiti le s pravnim poslom in z vknjižbo v zemljiško knjigo ali z odločbo sodišča. Meni, da je zato pomembno vprašanje, ali je etažno lastnino res mogoče pridobiti na originaren način. Toženec poudarja, da je tožnica zatrjevala pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe, trditev v zvezi z originarno pridobitvijo pa ni nikoli podala. Meni, da je zato pomembno vprašanje, ali lahko sodišče na podlagi načela iura novit curia nadomesti trditveno podlago tožeče stranke in v kakšnem obsegu glede na obravnavani primer. Toženec meni tudi, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s prakso Vrhovnega in višjega sodišča v zadevah II Ips 858/2008 in II Cp 4079/2007, saj zaradi razveljavitve pravnega posla ni več veljavnega prenosa lastninske pravice, prav tako pa tudi ne kršitve predkupne pravice. Meni, da je sodišče napačno odločilo o navideznosti razveljavitve pogodbe. Zato meni, da sta pomembni tudi vprašanji, ali je podana kršitev predkupne pravice, če ni prišlo do prenosa lastninske pravice na kupca na podlagi sklenjene pogodbe in ali je zaradi sporazumne razveze prodajne pogodbe prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena v tem obsegu dopustilo.