Jedro

Tožena stranka je upoštevaje četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, glede na to, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zaradi česar ni pravne podlage za ponovno odločanje o starostni pokojnini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo sklepa št. 140191758 z dne 1. 9. 2009 in odločbe tožene stranke št. 191785 z dne 25. 9. 2009 ter zahtevek, da mora tožena stranka tožniku v roku 30 dni na novo odmeriti pokojnino od pravilne pokojninske osnove.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prikrajšan za zasluženo pokojnino, saj meni, da je prišlo pri izračunu pokojninske osnove do napake tako, da ni bilo pravilno upoštevano najbolj ugodno obdobje ali pa niso bili upoštevani vsi plačani prispevki. Odločba z dne 8. 1. 2003 je res pravnomočna, vendar to ni ovira za novo odmero pokojnine, saj bi uveljavil ugodnejšo pokojnino. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeva v novo odločanje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Tožniku je bila z določbo tožene stranke št. 14 0191785 z dne 8. 1. 2003 priznana pravica do starostne pokojnine. Navedena odločba je postala pravnomočna z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Psp 732/2005-3 z dne 10. 2. 2006. Tožnik pri toženi stranki ni vložil izrednega pravnega sredstva, temveč je dne 6. 4. 2009 in 29. 7. 2009 vložil zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, saj se ni strinjal z odmerjeno višino. Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama tožnikovo zahtevo zavrgla, glede na to, da je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno.

8. Glede na določbo 12. in 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.) se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadalj.), če s tem zakonom ni drugače določeno. Četrta točka prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

9. Glede na navedena izhodišča, je tožena stranka upoštevaje citirano četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, glede na to, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zaradi česar ni pravne podlage za ponovno odločanje o starostni pokojnini. Neutemeljene so revizijske navedbe, ki se nanašajo na pravnomočnost, saj kot sta pravilno pojasnili že sodišči nižje stopnje, je pravni učinek pravnomočnosti ravno v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba, razen v posebnih primerih z izrednimi pravnimi sredstvi.

10. Neutemeljene so tudi pavšalne revizijske navedbe o nestrinjanju z višino odmerjene pokojnine, saj predmet tega spora ni pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke z dne 8. 1. 2003, temveč odločb, s katerima je bila zavržena tožnikova zahteva za ponovno odmero pokojnine.

11. Glede na navedeno sta sodišči nižje stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in zahtevek na novo odmero pokojnine.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.