Jedro

ZVarDod ne določa, da gre pravica do varstvenega dodatka zgolj od uveljavitve omenjenega zakona dalje, temveč izrecno določa, da gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej tudi za čas pred uveljavitvijo ZVarDod dalje, seveda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji in če uživalec pokojnine vloži zahtevo za priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke, št. ... z dne 9. 6. 2010 ter zadevo vrnilo toženi stranki, da odloči o pravici do varstvenega dodatka tudi za obdobje od 13. 11. 2003 do vključno 31. 1. 2008. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati stroške postopka za tožečo stranko iz naslova BPP v znesku 387,00 EUR na račun sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je v zadevi nesporno, da je tožnik zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka vložil dne 16. 12. 2009. Pri odločanju je potrebno uporabiti predpis, ki je veljal v času vložitve zahteve, to pa je Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod, Ur. l. RS, št. 10/2008), ki je začel veljati 1. 2. 2008. Z dnevom uveljavitve navedenega zakona so na podlagi 25. člena prenehale veljati tiste določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki so urejale pravico do varstvenega dodatka. Določba 14. člena ZVarDod se lahko uporablja zgolj od 1. 2. 2008 dalje, torej od veljavnosti zakona dalje. Pravica do varstvenega dodatka se upravičencu lahko prizna zgolj od datuma pričetka omenjenega zakona, ne pa za čas pred veljavnostjo zakona. V zadevi tudi ne gre za postopek uveljavljanja pravice do varstvenega dodatka, ki bi bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, saj je bil zahtevek vložen 16. 12. 2009. Določb ZVarDod ni mogoče uporabiti retroaktivno. Tudi sklicevanje sodišča na pravno praznino je nepravilno. Dopustnost analogije je vezana na predpise, ki jih je mogoče smiselno uporabiti. V konkretnem primeru pa je sodišče omogočilo priznanje pravice do varstvenega dodatka po predpisih, veljavnih do 1. 2. 2008 z uporabo analogije zakona, ki je prenehal veljati s 1. 2. 2008. Gre za pomembno pravno vprašanje, ki ga sodišče ne bi smelo urediti, temveč bi moralo ureditev prepustiti zakonodajalcu oziroma bi moralo prekiniti postopek in sprožiti spor pred Ustavnim sodišče RS, v kolikor bi menilo, da gre za protiustavno pravno praznino. Ker odločitev sodišča ni pravilna, tožena stranka meni, da po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) tudi ni dolžna povrniti stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št.... z dne 9. 6. 2010, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 3. 3. 2010. Z omenjeno odločbo je tožena stranka odločila, da ima tožnik (uživalec pokojnine) od 1. 2. 2008 dalje pravico do varstvenega dodatka v znesku 119,88 EUR na mesec ter da pritožba in revizija ne zadržita izvršitve odločbe. V zadevi je sporno, ali ima tožnik pravico do varstvenega dodatka tudi za obdobje od 13. 11. 2003 do vključno 31. 1. 2008. Iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe je razvidno, da je tožnik dne 16. 12. 2009 vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka k invalidski pokojnini, ki jo prejema od 13. 11. 2003 dalje na podlagi odločbe št. ... z dne 3. 12. 2009, ki je bila izdana po uradni dolžnosti v skladu s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Ps 1549/2008 z dne 18. 3. 2009. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je pri presoji sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 1. odstavka 14. člena ZVarDod, kjer je določeno, da pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. V zvezi z vprašanjem, ali ZVarDod dejansko onemogoča pridobitev pravice do varstvenega dodatka za čas pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 1. 2. 2008, je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v zadevah Psp 689/2009 z dne 4. 3. 2010 in Psp 350/2009 z dne 11. 11. 2009. Pritožbeno sodišče je tedaj poudarilo, da določbe ZVarDod ni mogoče tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožena stranka, torej da obstaja pravna podlaga za priznanje varstvenega dodatka zgolj od 1. 2. 2008 dalje. V zadevi Psp 689/2009 z dne 4. 3. 2010 je pritožbeno sodišče poudarilo, da iz Poročevalca Državnega zbora Republike Slovenije z dne 9. 1. 2008 izhaja, da je bil Državnemu zboru Republike Slovenije posredovan predlog zakona, da ga sprejme po nujnem postopku zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države, saj se bo z njim preprečila škoda, ki bi v primeru ohranitve obstoječega načina valorizacije varstvenega dodatka nastala zaradi ponovnega prikrajšanja 50 tisoč najbolj socialno ogroženih prejemnikov pokojnin. S predlogom zakona se je predlagala nova ureditev pravice do varstvenega dodatka, način odmere in usklajevanje. Cilj zakona je bil, da se zagotovi ustrezna socialna varnost upokojencev, ki se štejejo med ranljive skupine prebivalstva, saj se ti srečujejo z večjo stopnjo tveganja socialne izključenosti in revščine. Sama načela pa so vezana na načela, ki so vgrajena v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ZVarDod v 1. odstavku 14. člena torej ne določa, da gre pravica do varstvenega dodatka zgolj od uveljavitve omenjenega zakona dalje, temveč izrecno določa, da gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej tudi za čas pred uveljavitvijo ZVarDod dalje, seveda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. V že citirani zadevi Psp 689/2009 z dne 4. 3. 2010 je pritožbeno sodišče tudi zavzelo stališče, da ne glede na to, da so s 25. členom prenehale veljati določbe o pravici do varstvenega dodatka, ki so do takrat bile urejene v ZPIZ-1, pa je potrebno zadevo obravnavati tako, da se o pravici do varstvenega dodatka pred 1. 2. 2008 upoštevajo pogoji, ki so veljali v do takrat veljavnem zakonu.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbo tožene stranke je zato na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.