Jedro

Tožnik svoj zahtevek utemeljuje z enakimi razlogi, ki so po njegovih lastnih navedbah obstajala že v času prvotnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, njegove izjave ob vložitvi Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pa se nanašajo na nadaljnje dogodke, o katerih je govoril že v Prošnji z dne 26. 11. 2021 in je zato v Zahtevku za uvedbo ponovnega postopka po vsebini uveljavljal enake razloge, kot jih je navajal že v prvotnem postopku za priznanje mednarodne zaščite.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je pristojni organ (v nadaljevanju: tožena stranka) na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgel prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite tožnika, ki trdi, da je A. A., roj. ... 3. 1992 v kraju B., državljan Republike Gvineje. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v Republiki Sloveniji že zaprosil za mednarodno zaščito dne 26. 11. 2021 (v nadaljevanju: Prošnja). Ker je nato 29. 11. 2021 tožnik samovoljno zapustil Azilni dom v Ljubljani, je bil 7. 12. 2021 izdan sklep o ustavitvi postopka (v nadaljevanju: Sklep), ki je postal pravnomočen 3. 1. 2022. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka povzela tožnikove navedbe v njegovem zahtevku z dne 13. 12. 2022 za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite (v nadaljevanju: Zahtevek). Tedaj je na vprašanje, zakaj vlaga svoj prvi zahtevek odgovoril, da so mu v ... dejali, da se mora vrniti v Slovenijo. Na nadaljnje vprašanje, ali obstajajo kakšna nova dejstva in dokazi, ki so nastali po izdaji Sklepa je odgovoril, da nima novih dokazov in da je vse enako. Navedel je, da ima enak razlog, kot ga je navedel pri prvi prošnji, da je bil leta 2018 osem mesecev v zaporu zaradi obtožb, da je zažgal policijski avto in organiziral proteste, kot nov razlog pa je navedel sodno preganjanje, ki je sledilo opisanim dogodkom, češ da ga je sodstvo iskalo s poizvedbo, država pa ni želela podaljšati delovanja njegove fundacije, kar je izvedel preko brata in prijatelja, sicer pa je njegov glavni razlog enak, kot ga je navedel že pri podaji Prošnje, da so ga zaprli, ker je bil na protestih in ga iščejo zato, ker je pobegnil iz zapora ter da fundacijo navaja zgolj zato, da mu ne bi očitali, da laže ali da ni povedal vsega.

3. Tožena stranka se je pri odločitvi oprla na 1. alinejo prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, ki določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve. Lahko so obstajali tudi že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Po ugotovitvi tožene stranke tožnik svoj Zahtevek utemeljuje z enakimi razlogi, ki jih je po lastnih navedbah uveljavljal že v prvem postopku za priznanje mednarodne zaščite. Tožena stranka ugotavlja, da se te navedbe nanašajo na dogodke, o katerih je govoril že v Prošnji in so bili znani že pred izdajo Sklepa, saj je na posebno vprašanje tožnik odgovoril, da nima novih razlogov in da je vse enako ter dodal, da je trenutno dejaven na področju dobrodelnosti in ima o tem dokazilo iz leta 2017. Vendar po oceni tožene stranke navedena dejavnost ni nova okoliščina, ki bi bistveno povečala verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, saj bi sicer omenjeno dokazilo iz leta 2017 priložil že Prošnji z dne 26. 11. 2021, razen tega pa navedena okoliščina ne more predstavljati novega razloga njegove ogroženosti v Gvineji, saj se navedeno dokazilo na to niti ne nanaša. V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZMZ-1 mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek, kar pomeni, da mora vlagatelj predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva že ob podaji zahtevka in kasneje tega zahtevka nima možnosti dopolnjevati, tožnik pa je po ugotovitvi tožene stranke ob vložitvi Zahtevka uveljavljal iste razloge oziroma dejstva, kot v Prošnji in navedel, da ti razlogi še vedno trajajo. Po ugotovitvi tožene stranke je v Zahtevku kot novo okoliščino sicer navedel sodno preganjanje, ki naj bi sledilo dogodkom, kot jih je opisal v Prošnji, o čemer ga je 21. 9. 2022 obvestil prijatelj po e-pošti, vendar te okoliščine po oceni tožene stranke ne morejo predstavljati novega razloga njegove ogroženosti v Gvineji, ki bi pomembno povečevale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite predvsem zato, ker omenjanih dokumentov ni nikoli predložil toženi stranki in tudi ne ob vložitvi Zahtevka, niti naknadno, čeprav sta dva omenjana dokumenta, ki naj bi bila izdana 16. 9. 2020 in 18. 12. 2020 nedvomno obstajala še pred vložitvijo Prošnje. Po ugotovitvi tožene stranke tudi svoje istovetnosti tožnik ni izkazal ob vložitvi Zahtevka, saj ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo. Razen tega je svoje osebne podatke o datumu in kraja rojstva večkrat različno navajal. Ker tožnik svojemu Zahtevku ni ob vložitvi ničesar predložil in je sam izjavil, da ima iste razloge, kot jih je navajal že v prvem postopku ter da ti razlogi še vedno trajajo, je tožena stranka zaključila, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite in je Zahtevek v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 zavrgla.

4. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbenem zahtevku predlaga, naj sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Tožnikmeni, da bi mora biti dokazno breme v vseh azilnih postopkih razporejeno med obe stranki, tako da zgolj tožniku oziroma prosilcu ni mogoče naložiti pretežkega bremena zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev, kar utemeljuje s sklicevanjem na 42. člen Procesne direktive II in na sodbo št. I U 1712/2019 z dne 11. 11. 2019. Ker o njegovi Prošnji z dne 26. 11. 2021 ni bilo meritorno odločeno, toženi stranki očita, da bi morala bolj konkretizirati, zakaj navedena nova dejstva in njegova izjava o dokazih bistveno ne povečujejo njegovih možnosti za pridobitev mednarodne zaščite. Zato se izpodbijanega sklepa v tem delu po stališču tožnika ne da preizkusiti. Tožnik zatrjuje, da je v izvorni državi preganjan zaradi političnega prepričanja in da je sicer res ob podaji Zahtevka izjavil, da ima iste razloge, kot jih je navajal že v prvem postopku in je dodal novo dejstvo o drugem še trajajočem sodnem pregonu. Tožnik navaja, da je želel naknadno čez dva dni predložiti še listine, ki jih je naknadno tudi prejel, vendar je bil s strani uradne osebe podučen, da jih bo lahko predložil, kolikor bo njegovemu Zahtevku ugodeno. Ker mu pred uradno osebo ni uspelo odpreti priponk elektronske pošte na svojem telefonu, jih skupaj s tožbo v obliki kopij posreduje sodišču, sestavljene v tujem jeziku brez priloženih slovenskih prevodov, označene kot Priloge 1 do 4, tako da Priloga 1 obsega Akt o ustanovitvi Fundacije SERACCO z dne 22. 12. 2017, v katerem se tožnik navaja kot njen ustanovitelj in zakoniti zastopnik, ter dokumente z dne 16. 9. 2020, 28. 12. 2020 in 10. 1. 2022, iz katerih naj bi izhajalo, da je bila Fundacija registrirana za obdobje 3 leta. Priloga 2 po tožbenih navedbah obsega dokazilo glede tega, da ker je bil tožnik iskan zaradi protestov politične narave, kar je v nasprotju z namenom ustanovitve njegove Fundacije, naj bi zato SERACCO ne želela obnoviti dovoljenja za registracijo oziroma naj bi od tožnika zahtevala, da se sam osebno zglasi. Navedenih prilog tožnik ob vložitvi Prošnje toženi stranki ni mogel dostaviti, češ da je šele septembra lani prišel v stik s prijateljem, ki jih poseduje. Razen tega tožnik, ki je bil v prvem postopkom ob prihodu v Slovenijo poškodovan oziroma bolan, ni niti vedel, da je še vedno iskan s strani gvinejskih organov, kar naj bi izkazoval tožbi priloženi dokument z dne 30. 3.2022, ki naj bi ga tožnik prejel 15. 12. 2022 na naslov prijatelja v Republiki Sloveniji, ki je označen kot Priloga 3. Nanj se navezuje tudi dokument, označen kot Priloga 4, v katerem naj bi šlo za policijski nalog za prijetje z dne 15. 1. 2019 zaradi več kaznivih dejanj glede javnega reda, organiziranja javnih shodov, zborovanj in udeležbe na demonstracijah. Slednje po tožnikovem mnenju predstavlja novo dejstvo, za katerega sam prej ni vedel. Dodatno prilaga tožbi še kopijo izpisa iz registra prebivalstva oziroma rojstnega lista v zvezi z večkrat različnimi zapisi svojega rojstnega datuma in kraja rojstva, kar je označil kot Prilogo 5. V dokazne namene predlaga še lastno zaslišanje, češ da želi podrobneje pojasniti razloge, zakaj tožbi priloženih dokazov ni prej posredoval že toženi stranki ob vložitvi Prošnje oziroma Zahtevka.

5. Tožena stranka je na poziv sodišča skladno z določili 38. člena ZUS-1 posredovala sodišču upravni spis in vložila odgovor na tožbo. Ker meni, da je izpodbijani sklep pravno pravilen in zakonit, pri njem izrecno vztraja, sprejeto odločitev pa ob tem, ko odgovarja na tožbene očitke, še dodatno utemeljuje. Četudi tožnik, kljub trditvam ob podaji zahtevka, da želi uveljavljati ista dejstva kot v prvotnem postopku, poskuša še trajajoči sodni pregon v tožbi prikazati kot novo dejstvo, ki bi mu ob vrnitvi povzročilo resno škodo, se tožena stranka z navedenim ne strinja. Glede na to, da tožnik od podaje Prošnje ni bil v izvorni državi in da iz njegovih izjav izhaja, da Zahtevek ni oprl na nova dejstva, saj ni navedel nobenih objektivnih razlogov, ki bi bili na njegovi strani in iz katerih bi izhajalo, da novih okoliščin brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prvotnem postopku, se tožena stranka ne strinja s tožbenimi navedbami in vztraja, da tožnik Zahtevi ni priložil novih dokazov oziroma ni navajal novih dejstev, ki opravičujejo nov postopek, tožbi priložena dokazila pa so obstajala že v času prvotnega postopka. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

6. Sodišče je v navedeni zadevi dne 23. 1. 2023 razpisalo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v upravni in sodni spis ter izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika, preostale dokazne predloge pa zavrnilo kot nepotrebne, kar je tudi obrazložilo.

7. Tožnik je na zaslišanju na sodišču na vprašanja sodnice izpovedal, da je rojen ... 3. 1994 v tretjem največjem gvinejskem mestu ..., po poklicu je humanitarni delavec z dokončano srednjo šolo ter ima svojo humanitarno. Na vprašanje, zakaj je ob vložitvi Prošnje, na str. 2/4, ki jo je lastnoročno podpisal, drugače navedel kot letnico rojstva leto 1992, je odgovoril, da mu je bila ob prvem razgovoru izročena kartica z navedeno rojstno letnico 1992. Zato je gospoda, ki mu je kartico izročil, opozoril na napačno zapisano letnico in tožniku je bilo nato zagotovljeno, da bo rojstna letnica popravljena. Na posebno vprašanje, zakaj je ob prijetju na Policijski postaji Ribnica v lastnoročni pisni izjavi tudi sam napisal, da je rojen ... 3. 1992, je tožnik odgovoril, da je bil travmatiziran in pod vplivom zdravil, zato je zapisal napačen datum rojstva. Na vprašanje, zakaj je tudi ob vložitvi Prošnje trdil, da je rojen leta 1992 in kot rojstni kraj navedel ... ter se ob zaključku lastnoročno podpisal brez pripomb na tolmačenje, je tožnik odgovoril, da je šlo za napako prevajalca. Ob predočenju, da je na naroku pred sodiščem drugače kot ob vložitvi prošnje izpovedal tudi glede svojega šolanja in navedel, da ima dokončano srednjo šolo, ob vložitvi Prošnje pa je zatrdil, da šole ni obiskoval, je tožnik odgovoril, da je tudi to posledica učinkovin v zdravilih, ki jih je prejemal. 8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet sodne presoje v konkretnem primeru je odločitev o zavrženju Zahtevka tožnika za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, ki ga tožena stranka utemeljuje na podlagi določil 64. in 65. člena ZMZ-1. 10. ZMZ-1 v 64. členu v delu, ki je relevanten za obravnavo predmetne zadeve, določa, da mora državljan tretje države, ki mu je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljaviti (tretji odstavek).

11. Po 65. členu ZMZ-1 oseba (med drugim iz prvega odstavka prejšnjega, to je 64. člena) vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, lahko pa so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Oseba, ki vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1). Če pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 45. členom tega zakona (četrti odstavek).

12. Sodišče v konkretnem primeru sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa v tem, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja razlogov, ki jih je za sprejeto odločitev skladno s podatki predloženega upravnega spisa za svojo odločitev celovito in logično prepričljivo navedla že tožena stranka, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev v izpodbijanem sklepu. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z enakimi razlogi, ki so po njegovih lastnih navedbah obstajala že v času prvotnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, njegove izjave ob vložitvi Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pa se nanašajo na nadaljnje dogodke, o katerih je govoril že v Prošnji z dne 26. 11. 2021 in je zato v Zahtevku za uvedbo ponovnega postopka po vsebini uveljavljal enake razloge, kot jih je navajal že v prvotnem postopku za priznanje mednarodne zaščite.

13. Sodišče ne sledi tožbenim navedbam, s katerimi tožnik poskuša opravičiti razlog, da dokazov, o katerih je govoril pri podaji Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, ni predložil že prej oziroma vsaj ob vložitvi Zahtevka, kar sicer v tožbi skuša prevaliti na toženo stranko, češ da ga je podučila, da bo navajane dokaze lahko predložil, kolikor bo njegovemu Zahtevku ugodeno, vendar po presoji sodišča navedeni razlog ne more biti opravičljiv, saj gre za tako dolgo časovno obdobje od nastanka navajanih dokumentov do vložitve Zahtevka (13. 12. 2022), da bi si tudi po presoji sodišča tožnik navajane dokaze nedvomno lahko pridobil. 14. Tožnik bi poleg tega moral v skladu s prvim odstavkom 65. člena dokaze, o katerih je govoril, predložiti že skupaj z Zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, tožnik pa v Zahtevku šele napoveduje, da jih bo lahko pridobil, in že zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za ugoditev njegovemu Zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Tudi iz izpovedbe tožnika na zaslišanju na sodišču je mogoče sklepati, da tožnik v času vložitve Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka toženi stranki ni predložil novih dokazil, saj v zvezi z Zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka tudi pri zaslišanju na sodišču ni izpovedal, da bi navajane dokumente tožnik fizično že imel. 15. Ne glede na navedeno pa, tudi če bi te dokaze pridobil, še vedno ne bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, saj morajo biti ti dokazi in ta dejstva take narave, da pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, saj tožnikove navedbe te verjetnosti ne povečujejo, ker po tožnikovih lastnih navedbah Zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vlaga iz istih razlogov, kot jih je navajal že pri podaji Prošnje z dne 26. 11. 2021, kar izhaja tudi iz samega Zahtevka (na str. 3).

16. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.