Jedro

V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo s tem povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje (npr. da bi bila nezakonito zavrnjena izvedba kakšnega predlaganega dokaza v upravnem sporu).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo št. 2142-3638/2021/10 (1222-05) z dne 6. 1. 2023, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrglo tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi ter podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sodno presojo.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah 64. in 65. člena ZMZ-1, iz katerih izhaja, da je mogoče doseči vložitev ponovne prošnje le, če oseba v zahtevi bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite.

6. Pritožnik v pritožbi uveljavlja procesne kršitve pred toženo stranko, ki jih zmotno kvalificira kot kršitve materialnega prava. Po vsebini smiselno uveljavlja, da bi mu morala tožena stranka glede na zahteve Procesne direktive II1 omogočiti, da navaja nova dejstva in predloži nove dokaze ves čas postopka odločanja o njegovem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, ne pa zgolj ob vložitvi tega zahtevka, in da je imel za to, da določenih dokazov ni predložil že v predhodnem postopku odločanja o mednarodni zaščiti, opravičljive razloge (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1, prvi odstavek 65. člena ZMZ-1).

7. Skladno z zakonom je sodbo sodišča prve stopnje sicer res mogoče izpodbijati glede zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta s strani tega sodišča (2. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1). Ker pa pritožnik navaja procesno kršitev, ki je povezana z ugotavljanjem dejanskega stanja, bi lahko in moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da se taka kršitev odpravi (glej 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Šele v primeru, če bi bil pri tem neuspešen, bi navedeno lahko vodilo do uveljavljanja procesne kršitve s strani sodišča prve stopnje v tem pritožbenem postopku. V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo s tem povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje (npr. da bi bila nezakonito zavrnjena izvedba kakšnega predlaganega dokaza v upravnem sporu). Tega pa pritožnik v svoji pritožbi ne navede, temveč svoje očitke še nadalje usmerja zgolj zoper ravnanje tožene stranke, kar pa glede na vsebino ugovorov ne more voditi do ugoditve pritožbi.

8. Poleg tega je sodišče prve stopnje v zadevi odločilo na glavni obravnavi, niti iz pritožbe niti iz sodnega spisa pa ne izhaja, da je pritožnik ugovarjal kakšni tovrstni kršitvi pravil postopka, kot to zahteva zakon (286. b člen Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja skladno z 22. členom ZUS-1 tudi v upravnem sporu), da bi se taka kršitev lahko uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.

9. Iz uvoda pritožbe izhaja, da pritožnik sodišču prve stopnje očita tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Vendar pa iz vsebine njegovih ugovorov izhaja zgolj splošno nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo Upravno sodišče. Pri tem pa ne ponudi nobenih vsebinskih argumentov, zakaj naj bi bila napačna vsebinska presoja sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da pogoji za ugoditev zahtevku za ponovni postopek niso bili izpolnjeni, ker dokazi (vključno z napovedanimi in nepredloženimi) in dejstva, ki jih navaja pritožnik, v obravnavani zadevi ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Zato Vrhovno sodišče ne vidi razloga, da bi štelo s strani sodišča prve stopnje in tožene stranke ugotovljeno dejansko stanje za nepopolno ali zmotno ugotovljeno.2

10. Vrhovno sodišče ob tem pojasnjuje, da je pritožnik svoji pritožbi sicer priložil listino z dne 2. 12. 2022 v francoskem jeziku brez prevoda v slovenski jezik. Taka predložitev dokaza je sicer formalno pomanjkljiva (glej drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), iz pritožnikovega pojasnila vsebine listine (v pritožbi v opombi št. 4) pa tudi očitno izhaja, da za odločitev v tej zadevi ni relevantna, saj gre za dokument, ki se navezuje na prostovoljno vrnitev v Republiko Slovenijo s strani švicarskih migracijskih organov, kar pa ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Zato tega dokaza Vrhovno sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev). 2 Glede tega, da je presoja razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem pritožbenem postopku tudi sicer omejena, poudarja Vrhovno sodišče ustaljeno v svoji sodni praksi, glej npr. sodbe I Up 227/2016 z dne 31. 8. 2016, I Up 312/2016 z dne 1. 2. 2017, I Up 132/2017 z dne 7. 4. 2017, I Up 124/2021 z dne 1. 9. 2021.