Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva naknadno objektivno kumulirana tožbena zahtevka v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek. Vrednost spornega predmeta je s stališča dovoljenosti revizije opredeljena le glede primarnega zahtevka, ob drugačni dejanski in pravni podlagi, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, pa glede slednjega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Ocenitvena dolžnost tožečo stranko zavezuje ne le ob vložitvi tožbe, ampak tudi ob njeni spremembi.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 31.8.1994 in aneksa k tej pogodbi v notarski obliki z dne 11.1.1996. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi narave odločitve Vrhovno sodišče ne povzema ostalih revizijskih navedb.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je proti toženi stranki uveljavljala dva zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Najprej je vložila tožbo za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 31.8.1994, sklenjene med pokojno O. M. in toženo stranko, in aneksa k tej pogodbi v notarski obliki z dne 11.1.1996. Na glavni obravnavi dne 19.9.2003 je tožbeni zahtevek „modificirala“ tako, da je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in aneksa. Dokazna ocena v zvezi s tožbeno trditveno podlago se nanaša na okoliščine ob sklepanju pogodbe, ki naj bi bile takšne, da je bil namen pogodbenih strank izključno v izigravanju zakonskih predpisov o dedovanju in oškodovanju tožeče stranke pri dednem deležu, saj zapustnica O. M. ni potrebovala nikakršne pomoči. Pravna podlaga za glavni tožbeni zahtevek je določilo 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978 s spremembami, v nadaljevanju ZOR) o ničnosti pogodbe. Za primer, da bi sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, je tožeča stranka postavila podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe in aneksa, ki temelji na drugačni dejanski podlagi. Tožeča pogojno sprejema veljavnost sklenjene pogodbe, vendar zatrjuje, da so kasneje nastopile okoliščine za razvezo pogodbe, saj tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala. Uveljavljena je torej pravna podlaga o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve po določbi tretjega odstavka 120. člena ZOR.
Tožeča stranka z revizijo izpodbija zavrnitev podrejenega tožbenega zahtevka. O primarnem tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje odločilo s sodbo že dne 5.3.2004, ki je postala pravnomočna 19.5.2004 in zoper katero tožeča stranka revizije ni vložila. Pravica do revizije je v premoženjskih sporih odvisna od vrednosti glavnega zahtevka, če pa stranka zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki imajo različno pravno in dejansko podlago, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi, ko je uveljavljala samo glavni tožbeni zahtevek, navedla vrednost spornega predmeta 2.100.000,00 SIT (sedaj 8.763,14 EUR). V zvezi z naknadno vloženim podrejenim tožbenim zahtevkom tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla. Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva naknadno objektivno kumulirana tožbena zahtevka v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP ne zadošča, saj se ne more nanašati tako na primarni kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek. Vrednost spornega predmeta je s stališča dovoljenosti revizije opredeljena le glede primarnega zahtevka, ob drugačni dejanski in pravni podlagi, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, pa glede slednjega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Ocenitvena dolžnost tožečo stranko zavezuje ne le ob vložitvi tožbe, ampak tudi ob njeni spremembi.
Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima za posledico, da stranka nima pravice do revizije (prim. pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993, objavljeno v Poročilu VSS 2/93 str. 12). Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo in z njo tudi tožničin zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).