Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče ugotovi, da je do ½ lastnik nepremičnin parc. št. 10/0, 21/0, 34/0, 35/0, 36/0 49/0, 50/0, 51/0, 52/0, 59/0, 60/0, 61/0, 62/0, 75/0 in 76/0 vse k. o. ... in da je izvršba s prodajo teh nepremičnin, na katere je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo izvršbo In 1337/2011, nedopustna.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper slednjo odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - ali je tožnik prekludiran v trditvah, ki jih je podal po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, če je sodišče prve stopnje v prvem sojenju v celoti zgrešilo materialnopravno podlago in je napačno tolmačilo pravno odločilna dejstva. Navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo njegovih navedb, danih na naroku 7. 10. 2013, ker naj bi bile podane v nasprotju z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodišče druge stopnje pa je temu stališču pritrdilo. Kot odločilno šteje, da je Višje sodišče v razveljavitvenem sklepu I Cp 693/2014 z dne 28. 5. 2014 opozorilo na nov pravni vidik, ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje se je zato v novem sojenju osredotočilo na povsem drugo pravno vprašanje kot v prvem sojenju, zato bi moralo dopustiti navedbe, ki jih je podal na naroku, saj jih glede na potek postopka ni mogel podati do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma bi njegove navedbe moralo dopustiti v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je nujno za uresničitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

- ali je poseg v lastninsko pravico kot absolutno pravico dopusten z vidika načela prepovedi zlorabe pravice. Izpostavlja pravno naravo in značilnosti lastninske pravice: da gre za absolutno pravico, ki učinkuje erga omnes, in da sta zanjo značilni zasledovalna pravica in pravica prioritete. Navaja, da sta mu sodišči druge in prve stopnje odrekli pravno zaščito njegove lastninske pravice iz razloga, ker naj bi bil v njegovem ravnanju podan element zlorabe pravice, pri tem pa v obrazložitvi svojih odločb nista naredili testa sorazmernosti, iz katerega bi bilo razvidno, zakaj in katera zaščita prevlada nad zaščito njegove stvarne pravice. Pomembnost posameznega vprašanja utemeljuje s tem, da odločitev sodišče druge stopnje odstopa od sodne prakse oziroma sodne prakse glede tega vprašanja sploh ni oziroma ta ni enotna.

4. Predlog je utemeljen.

5. V obravnavani zadevi so podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).