Jedro

V primeru navadnega sosporništva se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti (razen izjemoma pri enotnem sosporništvu ali pri solidarnih obveznostih). V to ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo ugodilo zahtevku, po katerem je prvotoženka dolžna tožnikoma plačati znesek 3.905,86 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožnikoma povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je prvotoženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Prvotoženka je zoper navedeno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru navadnega sosporništva dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti (razen izjemoma pri enotnem sosporništvu ali pri solidarnih obveznostih) in da v to ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega. Pri sosporništvu gre zmeraj za združitev več pravd v skupni postopek, pri čemer procesnopravna razmerja, kljub skupnemu razpravljanju in odločanju, ohranijo vsako svojo identiteto; imamo jih toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno. Ob nasprotnem stališču, ki bi pomenilo, da je treba ob določbi novega petega odstavka 367. člena ZPP vrednosti spornih zahtevkov pri subjektivni kumulaciji seštevati, bi lahko prišlo do nemogočega položaja, ko bi bila pravica do revizije lahko odvisna od tega, katera od pravdnih strank oziroma koliko sospornikov na strani ene pravdne stranke je vložilo predlog za dopustitev revizije oziroma "direktno" revizijo. Tožniki bi z odločitvijo o tem, ali bodo tožili skupaj ali vsak posebej, oziroma o tem, ali bodo tožili vse tožence skupaj ali vsakega posamezno, lahko odločali tudi o tem, ali bo revizijski postopek sploh prišel v poštev oziroma ali bo prišel v poštev enofazni (direktna revizija) ali dvofazni (dopuščena revizija) revizijski postopek. Pravica do revizije nobene od pravdnih strank ne more biti pridobljena le zato, ker so tožniki toženca tožili skupaj z eno tožbo oziroma ker je tožnik tožil vse tožence skupaj z eno tožbo.(1)

7. Ker iz iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bila tožnika solidarna upnika, vrednost izpodbijanega dela v razmerju do vsakega od tožnikov znaša polovico prisojenega zneska, tj. 1.952,93 EUR.

8. Ker vrednost izpodbijane dela sodbe ne presega 2000 EUR, predlog ni dovoljen. Po navedenem ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklep II DoR 245/2009 z dne 3. 3. 2011.