Jedro

Naslovitev nepristojnega sodišča je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč nevednosti ali neskrbnosti odvetnika.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnika v razmerju do toženca v višini 8.810,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 1999 do plačila (1. točka izreka izpodbijane sodbe) ter da obstoji terjatev toženca do tožnika v enaki višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 1999 do plačila (2. točka izreka). Upoštevajoč ugotovljeno, se zaradi medsebojnega pobotanja zavrne tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan plačati prej navedeni znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 1999 do plačila (3. točka izreka).

2. Višje sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je Vrhovno sodišče predhodno ugodilo reviziji toženca, ker naj bi le-ta podal zadostno trditveno podlago za presojo po 617. člena ZOR in sicer, da je tožnik lastne napake opazil že med izvajanjem del in zaradi tega gradbišče zapustil, ne da bi to sporočil tožencu. Navedeno ugotovljeno dejansko stanje s strani Vrhovnega sodišča nima nobene konkretne podlage v izvedenem dokaznem postopku. Predlagatelj trdi, da je svoje delo opravil v celoti v skladu s projektom in navodili nadzornika in statika, kar potrjuje prevzem del. Ne razume kaj naj bi zamolčal toženi stranki. Meni, da je v konkretnem primeru prišlo do napačne uporabe 617. člena ZOR.

4. Predlog je prepozen.

5. V prvem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje.

6. Pooblaščenec predlagatelja je odločbo sodišča druge stopnje prejel 10. 1. 2012. Drugi odstavek 367. b člena ZPP določa, da se predlog za dopustitev revizije vloži pri Vrhovnem sodišču. Predlagatelj je predlog za dopustitev revizije 9. 2. 2012 vložil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Vrhovno sodišče pa je predlog za dopustitev revizije prejelo 15. 2. 2012, torej prepozno. Zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le,če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Naslovitev nepristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč nevednosti ali neskrbnosti odvetnika.

7. Vrhovno sodišče je zato predlog za dopustitev revizije zavrglo.