Jedro

Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec. Načeloma delodajalec tega ne bo mogel ugotoviti že prvi delavčev delovni dan, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 9. 2014 nezakonita, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in je trajalo do 31. 12. 2014 ter njegov reparacijski in reintegracijski zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in tožniku priznalo vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 14. 9. 2014 do 31. 12. 2014, vključno s plačo v višini 800 evrov mesečno, v preostalem pa je zahtevek zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) in po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov za spremembo odločitve sodišča prve stopnje oziroma so ti nejasni in sami s seboj v nasprotju. Obstajalo naj bi tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče druge stopnje naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da vsebinska ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za manj kot en efektivni dan dela in da je odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita že zato, ker je tožnik delo v okviru enomesečnega poskusnega dela dejansko opravljal le en dan. Novi Zakon o delovnih razmerjih (2) (v nadaljevanju ZDR-1) naj bi omogočal odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela kadarkoli med trajanjem poskusnega dela, torej tudi po zgolj enem dnevu. Meni, da sodišče ni pristojno za ocenjevanje časa, v katerem lahko delodajalec oceni poskusno delo delavca, pač pa je to v izključni pristojnosti delodajalca. Zmotna naj bi bila presoja, da je tožnik upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja za celotno obdobje trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas - t. j. za štiri mesece in ne samo za čas enomesečnega poskusnega dela. Sodišče druge stopnje naj bi tudi spregledalo dejstvo, da se je tožnik zaradi nespoštovanja navodil pri delu že prvi dan poškodoval. 4. Na podlagi 371. člena ZPP

revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožena stranka v reviziji ni konkretizirala, s čim in na kašen način, naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta tožnik in tožena stranka dne 25. 8. 2014 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. S pogodbo sta se dogovorila, da bo tožnik en mesec od nastopa dela opravljal poskusno delo. Delo je nastopil 25. 8. 2014 in prvi dan delal pod mentorstvom. Tega dne sta tako zakoniti zastopnik tožene stranke kot tožnikov mentor opazila, da tožnik ni zainteresiran za delo, ni skrben, ne vidi dela, kljub večkratnim opozorilom ponavlja iste napake, se ne drži navodil iz varstva pri delu, to pa je posledično povzročilo njegovo poškodbo tretjega prsta desne roke, za kar mu je bilo predpisano nošenje opornice za sedem dni. Zaradi teh razlogov je komisija še isti dan podala negativno oceno poskusnega dela, tožena stranka pa mu je posledično dne 5. 9. 2014 podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. V obrazložitvi odpovedi je navedla, da tožnik za delo na žagi ni primeren, da ga delo na delovnem mestu delavec na žagi ne zanima, da za to delo ni pokazal nobenega interesa, da se že prvi dan ni niti malo potrudil, da bi osvojil vsaj osnove in pričel z delom ter da ni upošteval navodil za varno delo.

9. Pravilno je stališče t ožene stranke, da delodajalcu po ZDR-1, v nasprotju s prej veljavnim ZDR (3), ni treba čakati na potek poskusne dobe, če že pred iztekom ugotovi, da poskusno delo ni uspešno opravljeno. Po četrtem odstavku 125. člena prej veljavnega ZDR delodajalec v času trajanja poskusnega dela ni smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so bili podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka prenehanja delodajalca ali prisilne poravnave. Po četrtem odstavku 125. člena sedaj veljavnega zakona (ZDR-1) pa lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. 10. Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec. Načeloma delodajalec tega ne bo mogel ugotoviti že prvi delavčev delovni dan, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče. Na delavčevi strani bi na primer lahko obstajale okoliščine, zaradi katerih ni in tudi ne bo primeren za določeno delo. Takšna okoliščina bi bila lahko na primer strah pred višino, če se zahteva delo na višini, neznanje tujega jezika, če je to pogoj za opravljanje dela in podobno, pa tudi neupoštevanje jasno danih navodil, ki jih tudi neizkušen delavec (na delu le en dan) lahko izpolni. Zato je stališče sodišča druge stopnje, da negativna ocena poskusnega dela že po enem delovnem dnevu ni možna, zmotno. Kdaj gre za tak primer se presoja glede na okoliščine vsakega posameznega primera, pri čemer pa velja, da morajo biti te res izjemne in je na njihovi podlagi mogoče podati realno oceno.

11. Zaradi zmotnega stališča, da delodajalec v enem dnevu ne more ugotoviti, da delavec za delo ni primeren, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe ni odgovorilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem sojenju naj sodišče druge stopnje, upoštevaje gornje izhodišče in zavzame stališče tudi do ostalih pritožbenih navedb.

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.

(2) Ur. l. RS št. 21/2013 in nadaljnji.

(3) ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in nadaljnji.