Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so uveljavljali ugotovitev lastninske pravice na stanovanjih, glede katerih so leta 2009 z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor (v nadaljevanju JMSSM) sklenili prodajne pogodbe kot imetniki stanovanjske pravice. Te nepremičnine so bile leta 1945 zaplenjene dedu drugega toženca, zaplemba je bila leta 1997 razveljavljena in Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) naložena njihova vrnitev. Tožniki so trdili, da so jim bila stanovanja prodana v času, ko je bil zahtevek A. A. za vrnitev zaplenjenega premoženja pravnomočno zavrnjen, da so bila stanovanja tožnikom prodana na podlagi določb Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ) in so zato zunajknjižni lastniki teh stanovanj. Postopek vrnitve zaplenjenega premoženja je bil namreč večkrat obnovljen, sedaj pa je prekinjen do odločitve v obravnavani zadevi.

2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vsak od tožnikov do celote lastnik stanovanja v stanovanjsko poslovni stavbi ... oziroma večstanovanjski stavbi ..., ki bo v elaboratu za ureditev etažne lastnine, izdelanim s strani izvedenca geodetske stroke, označeno kot posamezni del stavbe, in ustreznega solastninskega deleža na skupnih delih stavbe (II. točka izreka). Tožbo je zavrglo glede podrednega tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prvega toženca na teh stanovanjih in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov z vknjižbo lastninske pravice drugega toženca.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnikov in stranskih intervenientov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v izpodbijanem delu (v II. točki izreka).

4. Tožniki so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije. V njem navajajo, da naj bi šlo za pomembna pravna vprašanja, glede katerih naj sodna praksa višjih sodišče ne bi bila enotna (nasprotovanje odločitvi VSM I Cp 1051/2017), sodne prakse Vrhovnega sodišča pa naj ne bi bilo: (1.) Ali je imel JMSSM pravico razpolaganja in dolžnost prodati kupcem - tožnikom stanovanja po določbah o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš SZ (členi 111. - 133.), na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (6. člen), na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter Odloka o ustanovitvi JMSSM? (2.) Ali citirane določbe, ki so urejale prehod stanovanj iz družbenolastninskega v lastninski režim, in že na prvi pogled odstopajo od splošnih stvarnopravnih pravil v smislu določb Stvarnopravnega zakonika, Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) in ZZK-1, niso nasproti tem določbam lex specialis? (3.) Ali so zahteve za odkup v smislu 123. člen SZ pogoj oziroma bistveni element za veljaven privatizacijski odkup stanovanj po SZ?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).