Jedro

Za zavod, v katerem se skrbi za ljudi, ki težje skrbijo sami zase, je zelo pomemben odnos zaposlenih do oskrbovancev, saj varovanje oziroma oskrba predstavljata ključno dejavnost zavoda. Če se v tem odnosu odkrije nedopustno vedenje zaposlenih proti varovancem, je lahko porušeno zaupanje v zavod, ki temelji na („poslovnem“) ugledu varovancem prijazne institucije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 3. 2008. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je bila tožniku izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „bolničar – delo z omejitvami“ v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Delal je v ustanovi, v kateri bivajo osebe s težavami v dušenem razvoju. Zlorabil je svoj nadrejeni položaj, ko je imel intimne odnose z varovanko tožene stranke in s tem huje kršil svoje pogodbene obveznosti. N. M. je odnose opisala pričam M. K., N. P. in izvedenki psihiatrične stroke, ki jim je sodišče verjelo. Po mnenju izvedenke N. M. ve, kaj so spolni odnosi in jih je sposobna opisati.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je tožena stranka izvedela za odpovedni razlog 21. 2. 2008, ko se je direktor tožene stranke o intimnih odnosih seznanil s strani delavke S. G.. Zato je bila odpoved z dne 21. 3. 2008 podana pravočasno.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče druge stopnje subjektivno potrdilo dejanske zaključke prvostopenjske sodbe. Tožnikov predlog za postavitev drugega izvedenca ni bil prepozen, sodišče prve stopnje pa ni obrazložilo njegove zavrnitve. Sodišče ni zaslišalo postavljene izvedenke psihiatrične stroke. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana prepozno. N. M. boleha za shizofrenijo, je duševno manj razvita in ima hude vedenjske motnje, zato sodišče ne bi smelo opreti svojega zaključka o intimnih odnosih med njima na njene izjave. Ni jasno, kakšen poslovni interes tožene stranke naj bi bil prizadet z domnevnim tožnikovim ravnanjem. Tožnikov ugled je z izpodbijano sodbo zelo prizadet. 4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno pavšalno uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po presoji revizijskega sodišča so odločilni razlogi v sodbi jasno obrazloženi in med njimi ni protislovij.

8. Neutemeljen je revizijski očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti novega izvedenca oziroma zaslišati postavljeno izvedenko psihiatrične stroke. Sodišče prve stopnje je revidentu poslalo pisno izvedensko mnenje in v dopisu revidentu dalo 15-dnevni rok za morebitne pripombe. Revident je v tem roku podal pripravljalno vlogo, iz katere ne izhaja, da se ne strinja z mnenjem. Šele na naroku za glavno obravnavo dne 20. 5. 2009, ki pa je bil po poteku postavljenega roka, je izrazil svoje nestrinjanje z mnenjem, predlagal novega izvedenca in pogojno zaslišanje izvedenke. Revident je bil s temi navedbami in predlogom prekludiran v skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP, zato je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ni bilo potrebno postaviti novega izvedenca. Predlog o zaslišanju izvedenke je bil prav tako prepozen, poleg tega pa je bil postavljen le pogojno.

9. Revident neutemeljeno izpodbija, da sodišče svojih zaključkov ne bi smelo graditi na izjavah N. M.. V tem delu obširno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje o intimnih odnosih med njima, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Izvedenka psihiatrične stroke je bila postavljena ravno zaradi tega, da bi ob upoštevanju duševnega stanja N. M. ugotovila, ali je zmožna za pričanje v sodnem postopku in ali je zmožna verodostojno opisati svoj odnos z revidentom. Na podlagi tega izvedenskega mnenja pa je bilo ugotovljeno, da je N. M. kljub ugotovljeni shizofreniji podobni psihozi, blagi duševni manj razvitosti in hudim vedenjskim težavam vedela, kaj so spolni odnosi, da jih je sposobna imeti in o njih poročati. Iz tega izvedenskega mnenja in pričevanj delavk tožene stranke je sodišče naredilo dokazni sklep, da je prišlo do intimnih odnosov med revidentom in varovanko.

10. Neupoštevna je revizijska navedba, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno. Zaključek o času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ustaljeni sodni praksi predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP) (1).

11. Pritožbeno sodišče je obrazložilo, da je revidentovo intimno razmerje z varovanko zavoda nedvoumno moralno škodovalo poslovnim interesom tožene stranke kot delodajalca. Takšna obrazložitev ni protislovna niti ni nejasna. Tožena stranka je organizirana kot zavod za oskrbo in pomoč ljudem z duševnimi težavami. Njen „poslovni interes“ je v varovanju zaupanih ji posameznikov, zato se lahko ob neprimernem odnosu njenih delavcev do varovancem zastavi vprašanje o njenem temeljem poslanstvu, ki je prav v zaščiti ogrožene skupine ljudi. Navedeni termin izhaja iz določbe 35. člena ZDR, na katerega se je med drugim sklicevala tožena stranka v izredni odpovedi. Pri poslovnem interesu zavoda seveda ne gre za klasičen poslovni interes kot pri gospodarskih družbah, pri katerih se ta meri skozi ekonomske kazalce. Za zavod, v katerem se skrbi za ljudi, ki težje skrbijo sami zase, je zelo pomemben odnos zaposlenih do oskrbovancev, saj varovanje oziroma oskrba predstavljata ključno dejavnost zavoda. Če se v tem odnosu odkrije nedopustno vedenje zaposlenih proti varovancem, je lahko porušeno zaupanje v zavod, ki temelji na („poslovnem“) ugledu varovancem prijazne institucije.

12. Revident sploh ne izpodbija presoje o nemoralnosti, nedopustnosti svojega ravnanja, ki je bil s strani tožene stranke in sodišč nižjih stopenj ocenjen kot zloraba položaja. Takšna presoja njegovega ravnanja je sicer lahko vprašljiva, vendar je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo presojalo le v okviru revizijskih navedb (prvi odstavek 371. člena ZPP), zato do tega ni moglo niti smelo zavzeti stališča skozi morebitno drugačno razlago 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in prvega odstavka 110. člena ZDR. Z zanikanjem intimnih odnosov pa revident uveljavlja nedovoljen razlog izpodbijanja dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Ker odgovor na revizijo tožene stranke ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Kazenska ovadba zoper revidenta je bila zavržena po izdaji izredne odpovedi, zato revizija nerazumljivo navaja, da naj bi to dejstvo vplivalo na pravočasnost odpovedi.