Jedro

Glede na ugotovitve sodišča, da je poleg izpolnitve pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogoj tudi prenehanje zavarovanja (člen 156 in 157 ZPIZ-1), ki je v primeru delovnega razmerja zavarovanca vezano na prenehanje le-tega, ki je tožnici prenehalo s 30. 12. 2010, je sodišče utemeljeno štelo, da je bilo potrebno za odločitev o tožničini pravici do starostne pokojnine upoštevati pravne podlage, veljavne 30. 12. 2010, torej tudi ob upoštevanju določb sporazuma s Srbijo, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2010, glede na to, da je tožnica del zavarovalne oziroma pokojninske dobe dopolnila pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 4134815 z dne 8. 6. 2011 in št. 14 4134815 z dne 3. 3. 2011 ter zahtevek za ponovno odmero tožničine starostne pokojnine z upoštevanjem tudi zavarovalne dobe v Republiki Srbiji. Ob ugotovitvah, da je tožnica izpolnila pogoj starosti (61 let) in zavarovalne dobe (preko 20 let) za pridobitev pravice do starostne pokojnine 17. 10. 2010 in da ji je prenehala zaposlitev pri delodajalcu s 30. 12. 2010 ter da je o tem datumu prenehanja zaposlitve v zahtevi za priznanjem pravice do starostne pokojnine z dne 24. 9. 2010 tudi obvestila toženo stranko, je sodišče presodilo, da je tožena stranka tožnici pravico do starostne pokojnine utemeljeno priznala od 31. 12. 2010 dalje in odmerila njeno višino ob upoštevanju določb 21. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (v nadaljevanju sporazum s Srbijo, Ur. l. RS, št. 30/2010, mednarodne pogodbe, št. 5/2010), ki je stopil v veljavo 1. 11. 2010, in upoštevala zgolj tožničino zavarovalno oziroma pokojninsko dobo pri toženi stranki, brez upoštevanja zavarovalne dobe (6 let, 8 mesecev, 23 dni) v Republiki Srbiji.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. V prvi vrsti sodišču očita, da ni upoštevalo kršitve določb 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s strani tožene stranke, ker tožnice ob podaji zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine dne 24. 9. 2010 in ob že predhodno izdani pisni informaciji o izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni opozorila na posledice sklenitve sporazuma s Srbijo in na njegovo uveljavitev s 1. 11. 2010, da bi lahko uveljavljala upokojitev že pred uveljavitvijo tega sporazuma in se tako izognila njegovim neugodnim posledicam. Hkrati pa je zatrjevala, da bi morala tožena stranka ob odločanju o priznanju njene pravice do starostne pokojnine v vsakem primeru upoštevati pravno ureditev, veljavno na dan 17. 10. 2010, ko je dejansko izpolnila pogoje za pridobitev te pravice in ko sporazum s Srbijo še ni veljal. Glede opustitve ustreznih pojasnil sodišču očita, da je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za njeno zaslišanje in da se sodišče ni določno opredelilo do njenih trditev, da jo tožena stranka ni ustrezno podučila v zvezi z uveljavljanjem pravice do starostne pokojnine.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Dejstvo, da sodišče ni sledilo tožničinemu dokaznemu predlogu za njeno zaslišanje v zvezi s pojasnili tožene stranke ob podaji zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pomeni v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z očitkom navedene kršitve tožnica sodišču tudi neutemeljeno očita, da se do domnevno neustreznih pojasnil tožene stranke ni opredelilo. Ob dejstvu, da je tožnici delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo šele s 30. 12. 2010, je sodišče druge stopnje izrecno ugotovilo, da tudi drugačne ugotovitve o ustreznosti pojasnil tožene stranke ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev glede priznanja pravice do starostne pokojnine, sodišče prve stopnje pa je ob enakem izhodišču ugotovilo, da bi v takem primeru eventualno prišel v poštev le odškodninski zahtevek, ki pa ga tožnica ni uveljavljala. Tako je iz obrazložitev sodb obeh sodišč jasno razvidno, da izrecno opredeljevanje sodišča do ustreznosti pojasnil tožene stranke ni bilo pravno pomembno za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku.

7. Tožena stranka odloča o zahtevi upravičenca praviloma ob upoštevanju pravnih podlag, veljavnih v času izdaje odločbe prve stopnje, le izjemoma, če zakon tako določa, pa na podlagi pravne ureditve, veljavne v času vložitve zahteve za uveljavitev pravice (1). Glede uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v času veljavnosti ZPIZ-1 taka izjema ni bila določena. Glede na to in glede na ugotovitve sodišča, da je poleg izpolnitve pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogoj tudi prenehanje zavarovanja (člen 156 in 157 ZPIZ-1), ki je v primeru delovnega razmerja zavarovanca vezano na prenehanje le-tega, ki je tožnici prenehalo s 30. 12. 2010, je sodišče utemeljeno štelo, da je bilo potrebno za odločitev o tožničini pravici do starostne pokojnine upoštevati pravne podlage, veljavne 30. 12. 2010, torej tudi ob upoštevanju določb sporazuma s Srbijo, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2010, glede na to, da je tožnica del zavarovalne oziroma pokojninske dobe dopolnila pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji (2).

8. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Pogosto so take izjeme določene v prehodnih določbah ob spremembah zakonov.

Op. št. (2): Sicer pa se tožnica upoštevanju določb sporazuma s Srbijo ne bi mogla izogniti, tudi če bi bilo o njeni starostni pokojnini odločeno pred njegovo uveljavitvijo ob upoštevanju njene celotne pokojninske oziroma zavarovalne dobe, glede na prehodne določbe 38. člena sporazuma, da se tudi take pokojnine po uradni dolžnosti ponovno odmerijo po določbah tega sporazuma.