Jedro

Tožeča stranka v predlogu ne navaja pravnih pravil, ki naj bi bila z izpodbijano sodbo prekršena, ne obrazloži, zakaj naj bi sodišče sporni pravni vprašanji rešilo nezakonito in z ničemer ne izkazuje obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere bi morda izpodbijana odločitev odstopala oziroma ne izkazuje morebitne neenotnosti sodne prakse.

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. V prvem sojenju je bilo tožniku prisojeno 1.000 EUR odškodnine, v drugem sojenju pa še 375,00 EUR, za nadaljnjih 11.125,00 EUR pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Ugotovljeno je, da je 29. 5. 1999 prišlo med strankama do prepira, telesnega prerivanja in tožnikovih poškodb. Sodišče je ugotovilo toženčevo odgovornost in tožnikov 50 % prispevek k nastanku škode. Presodilo je, da znaša pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in strah skupaj 2.750,00 EUR in je nato ob upoštevanju 50 % tožnikovega prispevka in že prej prisojenih 1.000 EUR prisodilo tožniku še 375,00 EUR odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in glede izpodbijanega zavrnilnega dela potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je zoper drugostopenjsko sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V predlogu opisuje dejanske ugotovitve, s katerimi se ne strinja, in navaja, da je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Ne strinja se z ugotovitvami o vrstah in teži tožnikovih poškodb in meni, da so trajno zmanjšane tožnikove splošne življenjske aktivnosti. Prepričan je, da je tožniku neutemeljeno pripisana sokrivda v višini 50 % in da je prenizko odmerjena odškodnina, saj bi se mu morala priznati zahtevana odškodnina v celoti. Predlog zaključuje s trditvijo, da so izkazani pogoji za dopustitev revizije, saj gre za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse.

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebino predloga za dopustitev revizije določata 367.a in 367.b člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če predlog za dopustitev revizije nima obveznih sestavin, ga mora Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, ki je pomembno v obravnavani pravdni zadevi. Tožnik v predlogu kot taki pravni vprašanji navaja vprašanje deleža tožnikove sokrivde za nastanek škode in vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. V zvezi s tema vprašanjema pa v predlogu navaja in izpodbija dejansko stanje s trditvami, da se ne strinja z dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč. V revizijskem postopku in s tem tudi v postopku dopustitve revizije pa zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato so vse te trditve nerelevantne. Pač pa tožeča stranka v predlogu ne navaja pravnih pravil, ki naj bi bila z izpodbijano sodbo prekršena, ne obrazloži, zakaj naj bi sodišče sporni pravni vprašanji rešilo nezakonito in z ničemer ne izkazuje obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere bi morda izpodbijana odločitev odstopala oziroma ne izkazuje morebitne neenotnosti sodne prakse. Predlog za dopustitev revizije vsebuje samo generalno klavzulo iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ne utemelji pa, za kaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča v tej zadevi pomembna.

7. Odsotnost opisanih obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije onemogoča vsebinski preizkus predloga, zato je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP tožnikov nepopolni predlog zavrglo.