Jedro

Tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pomanjkljivosti dokaznega postopka, ki jih navaja v reviziji, ni očitala, zato teh kršitev ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku. Gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo začasne odločbe tožene stranke z dne 18. 1. 2012 in odločbe z dne 28. 5. 2012, ter za priznanje zavarovalne dobe od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1997 ter od 1. 2. 2006 do 10. 2. 2006, priznalo pa je tožnici zavarovalno dobo za čas od 7. 6. 2006 do 31. 7. 2006. Tožnica je bila sama zavezanka za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ni dokazala, da so bili za sporna obdobja prispevki plačani. Dokaz z zaslišanjem prič je zavrnilo, saj so podlaga za priznanje pokojninske dobe in vštevanje plačila prispevkov v pokojninsko osnovo podlaga listinski dokumenti in jih ne more nadomestiti pričanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice v pretežnem delu zavrnilo, prvostopno sodbo je spremenilo le toliko, da je tožnici priznalo zavarovalno dobo tudi za mesec december 1997. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve sodbe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Sodišče (tako prve kot druge stopnje) je ravnalo v nasprotju s 4. in 8. členom ZPP, 215. člen ZPP pa ni bil pravilno uporabljen. Stališče, da se za priznanje zavarovalne dobe in vštevanje prispevkov v to dobo upoštevajo le listinski dokazi, je v direktnem nasprotju z 8. členom ZPP. Tožnica je za svoje trditve kot dokaz predlagala zaslišanje prič. Pravila o dokaznem bremenu niso bila pravilno uporabljena. Obe sodišči sta šteli, da tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu, čeprav pred tem niso bile izčrpane vse možnosti za ugotovitev pravilnega dejanskega stanja in sta sodišči v nasprotju z 215. členom ZPP tožnico pri dokazovanju onemogočili z zavrnitvijo njenih dokaznih predlogov.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnica ne uveljavlja.

6. Zatrjevane kršitve 4. člena ZPP tožnica z ničemer ne utemelji. Sodišče prve stopnje je odločilo po opravljeni glavni obravnavi, ki se je tožnica ni udeležila in svoje odsotnosti ni ustrezno opravičila. Sodišče je odločilo na podlagi (obsežne) listinske dokumentacije v spisu. Svojo odločitev je jasno in prepričljivo obrazložilo in mu ni mogoče očitati kršitve načela iz 8. člena ZPP. Dokazna presoja je vesta in skrbna, sodišče se je opredelilo do vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Pri tem je pravilno upoštevalo tudi pravila o dokaznem bremenu.

7. Bistveno vprašanje je bilo, ali so bili v spornem obdobju plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na podlago zavarovanja je bila tožnica zavezanka za plačilo prispevkov in za sporočanje podatkov toženi stranki s predpisanimi listinami. Tožnica ustreznih podatkov ni predložila ne toženi stranki ne sodišču. 8. Ugotovitve sodišč temeljijo na zatrjevanih dejstvih ter predloženih dokazih. Sodišče odloča v skladu z razpravnim načelom, ki je omiljeno z materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP), na podlagi katerega je naloga sodišča, da skrbi, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe ter ponudijo ali dopolnijo dokazila. Tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pomanjkljivosti dokaznega postopka, ki jih navaja v reviziji, ni očitala, zato teh kršitev ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku. Gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

9. Revizija je izredno pravno sredstvo proti sodbi sodišča druge stopnje in ima v primerjavi s pritožbo, kot rednim pravnim sredstvom proti sodbi sodišča prve stopnje, med drugim omejene razloge izpodbijanja. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar so stranke in revizijsko sodišče vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in so prestala pritožbeni preizkus. Izpodbijanje ali dopolnjevanje dejanskega stanja ni dovoljeno niti v preobleki procesnih kršitev.

10. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.