Jedro

Med strankama je sporno upoštevanje določenih obdobij pri odmeri starostne pokojnine. V spornem obdobju je veljal ZPIZ/92, ki je v 2. odstavku 202. člena določal, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancem na podlagi pokojninske dobe, za katero bi morali sami plačati prispevek, upošteva le pokojninska doba, za katero je bil plačan prispevek. Tožnica ni dokazala, da so bili za sporno obdobje plačani prispevki zanjo. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnici prizna zavarovalna doba tudi za sporno obdobje, ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. tč. izreka spremeni tako, da se datum 31. 12. 1997 nadomesti z datumom 30. 11. 1997. V II. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje se črta pika in se doda besedilo: ter od 1. 12. 1997 do 31. 12. 1997. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi začasna odločba št. ... z dne 18. 1. 2012 in odločba št. ... z dne 28. 5. 2012 ter da se tožnici prizna zavarovalna doba od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1997 ter od 1. 2. 2006 do 10. 2. 2006 (I. tč. izreka). Odločilo je še, da se tožeči stranki v zavarovalno dobo prizna čas od 7. 6. 2006 do 31. 7. 2006 (II. tč. izreka).

Zoper I. tč. izreka sodbe je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati davčni odločbi o odmeri dohodnine za leti 1996 in 1997, saj pristojni organ ne bi odmeril dohodnine, v kolikor plače ne bi bile izplačane. Nadalje meni, da sodišče prve stopnje napačno tolmači plačila iz naslova plač, ko navaja, da na virmanu ne piše za katero osebo se plačilo prispevkov plačuje. Navedeno s strani pristojnih služb v tistem času ni bilo sporno. V letih, ko je imela pristojnosti Služba A. ni bilo mogoče plačati prispevkov delno (npr. za pet oseb, za preostalih pet pa ne), prav tako ni bilo možno izplačati plače za določen mesec, v kolikor ta še ni bila izplačana za prejšnji mesec. Enako je veljalo tudi glede prispevkov.

Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, je pa delno napačno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom in 1. odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 5. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper začasno odločbo št. ... z dne 18. 1. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 570,33 EUR na mesec od 15. 1. 2012 dalje. Med strankama je sporno upoštevanje določenih obdobij pri odmeri starostne pokojnine, in sicer za leti 1996 in 1997 in od 1. 2. 2006 do 10. 2. 2006. Pravno podlago za razsojo zadeve predstavlja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki v 39. členu določa, da se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Skladno s 4. odstavkom citiranega člena se za izračun pokojninske osnove po ZPIZ-1 vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Na podlagi 1. odstavka 203. člena ZPIZ-1 se pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V skladu s 187. členom ZPIZ-1 se pokojninska doba, dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, tj. do 1. 1. 2000 všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1. V spornem obdobju je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ/92), ki je v 2. odstavku 202. člena določal, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancem na podlagi pokojninske dobe, za katero bi morali sami plačati prispevek, upošteva le pokojninska doba, za katero je bil plačan prispevek. V 230. členu pa je ZPIZ/92 določal, da zavarovanci iz 12. člena, tj. lastniki zasebnih podjetij sami plačujejo prispevke od osnove, ki si jo izberejo sami, povečano za davke in prispevke.

Iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da je tožnica 15. 11. 2011 vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je 18. 1. 2012 izdala začasno odločbo št. ..., s katero je odločila, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine od 15. 1. 2011 v znesku 570,33 EUR. Tožnica se ni strinjala z ugotovljeno pokojninsko dobo, zato je tožena stranka v postopku ugotavljala, ali so bili za sporna obdobja plačani prispevki. Od pristojnega davčnega urada teh podatkov za posameznega delavca ni dobila, tožnica pa se na vabilo za revizijo ni odzvala. Tožena stranka je po opravljenem ponovnem pregledu podatkov, pritožbo zavrnila.

Sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago, pravilno zaključuje, da tožnica ni dokazala, da so bili za leti 1996 ter 1997 plačani prispevki zanjo. V spornem obdobju je bila zavarovana po podlagi 40 kot lastnica firme B.. Dokazno breme o plačilu prispevkov nosi tožnica, saj je bila zavezanka za njihovo plačilo, za sporočanje podatkov toženi stranki in njihovo trajno hranjenje. Tožena stranka je tožnico večkrat opozorila na odsotnost podatkov za sporni leti, pa jih tožnica kljub temu ni predložila. Svoje zatrjevanje o plačilu prispevkov bi tožnica morala dokazati z listinami, npr. z virmanskim nalogom oz. z obrazcem REK-1, ki bi ga morala predložiti na podlagi sklepa sodišča prve stopnje, pa tega ni storila. Tožnica je sicer res priložila kopije virmanskih nalogov o plačilih prispevkov, vendar pa na njih ni navedeno, da gre za plačilo prispevka za tožnico, temveč za štiri druge osebe, kar pa ne more biti dokaz o plačilu prispevkov za tožnico.

Tožnica je sicer predložila druge dokumente, vendar pa ti ne dokazujejo, da so bili v spornem obdobju zanjo plačani prispevki, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz Temeljnic - Naloga za vknjižbo z dne 31. 7. 1997, ki naj bi prikazovali dajatve na plače, ni razvidno za koga in za kakšno obdobje. Prav tako navedeno ni razvidno iz Razčlenitve prometa denarnih sredstev v breme računa podjetja na dan 10. 6. 1997 Agencije D., saj so na seznamu navedene štiri osebe, med njimi pa ni tožnice. Tudi na listini, ki prikazuje promet dne 11. 7. 1997 so navedene tri osebe, ne pa tudi tožnica. Prav tako tožnica ni dokazala, da so plačani prispevki za obdobje od 1. 2. 2006 do 10. 2. 2006. Predložila je sicer potrdilo DURS z dne 6. 4. 2011, da ima podjetje C. d.o.o. poravnane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do konca julija 2006, vendar pa se navedeno potrdilo nanaša na pravno osebo C. d.o.o., ki je bila ustanovljena šele 11. 2. 2006, kar pomeni, da potrdilo ne dokazuje plačila prispevkov pred tem datumom.

Glede pritožbenega očitka, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo odločb o odmeri dohodnine za leti 1996 in 1997 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je odločba o odmeri dohodnine zgolj dokaz, da so bili prispevki obračunani, ne pa tudi, da so bili dejansko plačani. Iz odločbe o odmeri dohodnine se namreč ne da ugotoviti dejansko plačilo prispevkov, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Prav tako ne drži pritožbena navedba, da v letih, ko je imela pristojnosti Služba družbenega knjigovodstva (v nadaljevanju: SDK) ni bilo mogoče plačati prispevkov delno in da ni bilo možno izplačati plače za določen mesec, v kolikor ta še ni bila izplačana za prejšnji mesec. Že od leta 1991 dalje veljavni Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih (ZZOD; Ur. l. RS, št. 48/90 s spremembami) je v 5. členu določal obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke pri pravni osebi, ki je nesolventna in za takšne primere dopuščal izplačilo plač, ne da bi bili pred tem plačani prispevki iz naslova socialne varnosti. V spornem obdobju, tj. v letih 1996 in 1997 Služba A. sploh ni več obstajala, saj je bila leta 1994 ukinjena, plače pa so se urejale na podlagi Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (ZISS96; Ur. l. RS, št. 34/96) oziroma v letu 1997 z Zakonom o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (ZDMPNU; Ur. l. RS, št. 40/97 in 9/98).

Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu v I. tč. izreka spremenilo tako, da je datum 31. 12. 1997 nadomestilo z datumom 30. 11. 1997. Ob ponovni reviziji v predsodnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da se na podlagi sporočila DURS z dne 31. 7. 2008 tožnici v pokojninsko dobo upošteva tudi obdobje od 1. 12. 1997 do 31. 12. 1997. Navedeno obdobje je torej bilo že upoštevano ob izdaji drugostopenjske odločbe z dne 28. 5. 2012. Potrebno je poudariti, da sta predmet obravnavanega socialnega spora zgolj odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 1. 2012 in št. ... z dne 28. 5. 2012, s katerima je bilo odločeno o višini starostne pokojnine, in torej ne gre za spor o vštetju določenih obdobij v zavarovalno dobo. Ker je tožnica postavila tožbeni zahtevek na odpravo odločb in tudi na priznanje zavarovalne dobe od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1997 ter od 1. 2. 2006 do 10. 2. 2006, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v II. točko izreka izpodbijane sodbe in tožnici v zavarovalno dobo priznalo čas od 1. 12. 1997 do 31. 12. 1997. Navedeno pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb oz. na samo višino starostne pokojnine, izračunane v izpodbijanih odločbah.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 351. člena ZPP in 5. alineo 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. tč. delno spremenilo, tako kot je razvidno iz izreka.