Jedro

Pravna vprašanja, ki jih je v predlogu nanizala tožeča stranka v konkretnem primeru niso bila odločilna, zato pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, naj ugotovi, da sta vsak do 1/2, solastnika parcele št. 133, vpisane v vl. št. 16 k.o. ... ter tožene stranke, ki so zemljiškoknjižne lastnice navedene nepremičnine, zaveže izstaviti jima listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na njuni imeni po enakih solastninskih deležih.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnika sta vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Vrhovnemu sodišču sta predlagala, naj revizijo dopusti glede več pravnih vprašanj: kakšno mora biti dolžnostno ravnanje posestnika za doseganje standarda dobrovernosti, na kakšen način je za presojo dobrovernosti odločilno, na kakšni pravni podlagi je pravni prednik priposestvovalca nastopil posest sporne nepremičnine, ali so v pravdi zaradi ugotovitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pomembne okoliščine v zvezi z vsebino pravnih poslov in pogodbene volje, ki so spremljali pridobivanje zemljišč v dobri veri, da tudi sporna (nevknjižena) parcela sodi v pridobljeno nepremično premoženje, ali so v pravdi zaradi ugotovitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pravno pomembne okoliščine v zvezi z ravnanjem in vedenjem priposestvovalca in ali so pravno pomembne okoliščine v zvezi z vedenjem in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim stranka izpodbija sodbo pritožbenega sodišča. Obseg preizkusa pravnomočne sodbe, ki se izpodbija z revizijo, ki je po zakonu dovoljena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je omejen na revizijske razloge iz 370. člena ZPP, pod nadaljnjim pogojem, da stranka te revizijske razloge tudi uveljavlja (prvi odstavek 371. člena ZPP). Za revizijo, ki je dopuščena, je v drugem odstavku 371. člena ZPP predpisana še dodatna omejitev: Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je revizija dopuščena. Skladno z določbo prvega odstavka 367.a člena ZPP pa jo je mogoče dopustiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Poleg tega pa mora biti iz zgoraj že pojasnjenih razlogov to vprašanje bistvenega pomena za odločitev pritožbenega sodišča, ki jo namerava stranka z dopuščeno revizijo izpodbijati. Prav zato se zahteva, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

6. V konkretnem primeru je bil zahtevek tožnikov pravnomočno zavrnjen zaradi presoje sodišč prve in druge stopnje, da sporne parcele nista priposestvovala zato, ker njuna posest in posest njunega pravnega prednika ni bila dobroverna, dobroverna pa ni bila zato, ker so, kot je bilo ugotovljeno, od nastopa posesti leta 1964 vedeli, da je sporna parcela last očeta toženk in po njegovi smrti leta 1965 last toženk. Vednost posestnika, da ni lastnik, pa po ustaljeni sodni praksi njegovo dobro vero izključuje. Pravna vprašanja, ki jih je v predlogu nanizala tožeča stranka v konkretnem primeru niso bila odločilna, zato pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).