Jedro

Okoliščini, da je bil tožnik priprt zaradi tega, ker je s strelnim orožjem eni osebi vzel življenje, drugo pa hudo telesno poškodoval in je bil v kazenskem postopku oproščen po presoji sodišča, da je dejanje storil v silobranu, sami po sebi ne predstavljata razlogov za znižanje prisojene satisfakcije za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tudi pritožba tožene stranke zavrne.

Stranki krijeta svoje pravdne stroške v postopku pred sodišči prve in druge stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki revizijske stroške v znesku 80.784 SIT, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 2,500.000 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe do plačila, v petnajstih dneh; višji tožbeni zahtevek (glede zneska 2,500.000 SIT) pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da znaša odškodnina 1,000.000 SIT, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Tožeča stranka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v zavrnilnem delu, zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Revidentovo stališče je, da odškodnina v znesku 1,000.000 SIT ni pravična in ne ustreza vrsti in intenzivnosti tožnikovega duševnega trpljenja v času neupravičeno odrejenega pripora in tudi kasneje. Tožnik je bil priprt zaradi pripornega razloga vznemirjanja javnosti. V času, ko je bil pripor odrejen, je bila že objavljena novela Zakona o kazenskem postopku, v kateri je bil ta priporni razlog odpravljen zaradi njegove nezdružljivosti s temeljnimi postulati kazenskega postopka. Kljub sprejeti noveli, ki je pričela veljati 1.1.1995, sta tožilec in sodišče trmasto vztrajala, da naj revident ostane v priporu. Revident je bil v kazenskem postopku oproščen po 1. odstavku 46. člena Kazenskega zakonika, ker je ravnal v silobranu. V času odreditve pripora je bil revident star dvajset let in do takrat še nekaznovan. Njegovo zdravstveno stanje je bilo takrat zelo slabo, saj sta ga napadalca tako hudo pretepla, da je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Pred odreditvijo pripora je bil v zdravstvenem domu na opazovanju le eno noč. Z odreditvijo pripora je tožnik izgubil možnost zaposlitve, v času pripora pa je bil ločen od družine in dekleta, torej od ljudi, ki bi mu v trenutku najhujše življenjske preizkušnje nudili tolažbo in mu lajšali duševno trpljenje.

Neutemeljeno odreditev pripora je povzročila revidentovo stigmatiziranost v domačem okolju. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo psihiatričnega izvedenskega mnenja doktorja J.P., ki je bilo izdelano v okviru kazenskega postopka in iz katerega je jasno razvidno, kako hudo duševno trpljenje je revident prestajal. Revident je bil tudi v otroštvu ugrabljen in trpinčen, veliko časa pa je prebil po bolnišnicah in je zato vpliv zaprtega prostora in institucij nanj zelo obremenjujoč.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku). Zato pri odločanju o reviziji ni mogoče upoštevati revidentovih trditev o dejstvih, ki ne predstavljajo podlage odločanja nižjih sodišč (upoštevana relevantna dejstva so navedena na tretji strani sodbe sodišča prve stopnje in na tretji strani sodbe pritožbenega sodišča).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vsa navedena relevantna dejstva in tožniku prisodilo pravično denarno odškodnino (2,500.000 SIT) v skladu z določbami 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Zato je revizija neutemeljena kolikor se nanaša na ugoditev tožbenemu zahtevku nad navedenim zneskom.

Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in znižalo odškodnino, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje, na znesek 1,000.000 SIT z argumentacijo, da "ni prezreti", da je tožnik bil v priporu zaradi dogodka, v katerem je s strelnim orožjem eni osebi vzel življenje, drugo pa tako hudo telesno poškodoval, da je bilo ogroženo njeno življenje in da je bil v kazenskem postopku oproščen po presoji sodišča, da je dejanje storil v silobranu. V tem delu je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj navedene okoliščine ne morejo vplivati na obseg tožnikove škode, ki jo predstavljajo tožnikove duševne bolečine zaradi pripora (200. člen ZOR). Navedene okoliščine pripora in dejstvo, da je bil tožnik v kazenskem postopku oproščen obtožbe, predstavljajo zgolj predpostavke odškodninske obveznosti države, ne morejo pa vplivati na višino odškodnine.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje.

Revizijsko sodišče je odločalo o stroških na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP. V postopkih pred nižjima sodiščema sta bii stranki enako uspešni in je zato o njunih stroških odločeno v skladu z določbami 2. odstavka 154. člena ZPP. V zvezi z revizijskimi stroški je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi z zneskom 1.500.000 SIT (600 odvetniških točk), ter glede materialnih stroškov (12 točk) in 20% DDV. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.