Jedro

Ugotovitev, da je krožna žaga nevarno delovno orodje in da delo z njo spada med dela s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR) je točna.

Vendar pa to še ne pomeni, da lastnik žage objektivno odgovarja za škodo v zvezi z njenim obratovanjem (174. člen ZOR) v vsakem primeru. Njegovo odgovornost je mogoče presojati, kadar z nevarno stvarjo obratuje pooblaščena oseba, če pa jo uporablja oseba, ki za to ni pooblaščena, pa le tedaj, če lastnik ni storil vsega, da bi tako delo preprečil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 2.750.000 SIT s pripadki. Pritožbo tožeče stranke je nato sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo odločitve z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se s sklepanjem, da je tožnik sam odgovoren za nastalo škodo. V času nesreče je na gradbišču bila velika delovna naglica. V navadi je bilo, da se lesene zagozde, potrebne za opažanje, sproti nažaga na krožni žagi. Ta je bila tudi sicer v neposredni bližini. Krožna žaga pa je nevarno delovno orodje, zaradi česar je lastnik žage objektivno odgovoren za škodo, ki nastane pri obratovanju. Do nesreče je prišlo tudi zato, ker žaga ni bila zaščitena z ustreznimi varovali. Morda je tožnik soodgovoren za nastalo škodo, vendar to ne izključuje celotne objektivne odgovornosti tožene stranke. Storjena je bila procesna napaka, ker sodišče tožnika in prič ni znova zaslišalo, čeprav se je spremenila sestava senata. Izpovedbe prič so pristranske. Sicer pa je tožnik kvalificiran tesar, zaradi česar ni razloga, da ne bi smel delati na krožni žagi. Položaj krožne žage je bil tudi tak, da jo je lahko uporabil vsak delavec na gradbišču. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ugotovitev, da je krožna žaga nevarno delovno orodje in da delo z njo spada med dela s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR) je točna.

Vendar pa to še ne pomeni, da lastnik žage objektivno odgovarja za škodo v zvezi z njenim obratovanjem (174. člen ZOR) v vsakem primeru. Njegovo odgovornost je mogoče presojati, kadar z nevarno stvarjo obratuje pooblaščena oseba, če pa jo uporablja oseba, ki za to ni pooblaščena, pa le tedaj, če lastnik ni storil vsega, da bi tako delo preprečil. Izpodbijana sodba je v tej smeri sprejela dejanske ugotovitve iz sodbe sodišča prve stopnje, ki pa ne omogočajo potrditve obstoja pravno relevantne vzročne zveze med objektivnim dejstvom nevarne stvari in nevarne dejavnosti ter nastalo škodo.

Tožnik, ki je bi poučen iz predpisov o varstvu pri delu, namreč ni bil pooblaščen za delo na krožni žagi. Bila je sicer nameščena na gradbišču, vendar s spiskom na tabli nad žago, kateri delavci jo lahko uporabljajo. Takšno notranje navodilo - ob sprejetih dejanskih ugotovitvah - toženi stranki odvzema odgovornost za nepooblaščeno delo s strani nepoklicanih delavcev, čeprav je žaga bila na gradbišču. Zato je sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe lahko zapisalo, da "morajo delavci upoštevati napotke delodajalca in se držati pravil o varnosti pri delu", zaradi česar "zgolj dejstvo, da je bila žaga na gradbišču in dostopna tudi nepooblaščenim delavcem, ne more biti odločilno". Revizijsko sodišče v celoti sprejema navedeno pravno presojo, ki omogoča uporabo določbe drugega odstavka 177. člena ZOR: Imetnik nevarne stvari je namreč prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Tožnik, ki mu delo z žago ni bilo dovoljeno, je imel le naročilo, naj prinese že narezane lesene zagozde. Pri tem ni na razpolago dejanskih ugotovitev, da bi se pri delu tako mudilo, da bi morebitna izguba nekaj trenutkov zaradi iskanja zagozd povzročila delovni zastoj. V reviziji posebej poudarjena naglica, ki naj bi tožnika silila k uporabi žage, zato delno posega tudi na področje nedovoljenega navajanja novih dejstev na revizijski stopnji (372. člen ZPP). Tožena stranka je prosta odgovornosti za nastalo škodo že zaradi tožnikovega nedovoljenega dela z nevarno stvarjo - pri čemer ji tudi ni mogoče očitati opustitve dejanj, ki bi nedovoljeno delo preprečila. Ugotovljeno pa je še več: krožna žaga je bila ustrezno zaščitena, tožnik pa, ki se je delal lotil nepoklicano, je pri tem uporabil rokavico, kar je prepovedano.

Neutemeljen je tudi revizijski očitek procesnih kršitev bistvene narave. Z nestrinjanjem z dokazno oceno revident posega na področje nedovoljenega revizijskega izpodbijanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Kolikor pa trdi, da je bila storjena procesna napaka, ker kljub spremembi sodnega senata priče in tožnik na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje niso bili ponovno zaslišani (tretji odstavek 302. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), je mogoče očitek zavrniti predvsem na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP: zatrjevana procesna kršitev naj bi bila storjena pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje pa je tožeča stranka ni uveljavljala. Ne glede na to pa je iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15.10.2001 razvidno, da sta pravdni stranki soglašali s prečitanjem zapisnikov o zaslišanju prič in tožnika.

Neutemeljeno revizijo je bila treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.