Jedro

Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti: - glede vprašanja osnove za obračun plač sodnikov, ki je bila določena z Zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP – Ur. l. RS, št. 19/97), v zvezi s 45. členom Zakona o sodniški službi (ZSS – Ur. l. RS, št. 19/94 do 23/05); - glede pravnega pomena pravnomočne odločbe o določitvi plače sodnika.

V ostalem se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku iz naslova nezakonito znižane obračunske osnove plače za čas od meseca avgusta 2005 do vključno meseca decembra 2007 razliko plače v znesku 13.899,54 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede plačila bruto zneska je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je namesto vtoževanega bruto zneska toženi stranki naložilo, da glede na ugotovljeni neto znesek ob njegovem izplačilu obračuna in odvede na račune upravičencev davek in prispevke. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je bil tožnik kot sodnik na podlagi določb 45. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) upravičen do obračuna plače po osnovi, enaki osnovi za obračun plače poslanca. Ker osnova poslanske plače za sodnike ni bila zakonito znižana, mu je, ne glede na individualno odločbo o višini plače, tožena stranka v spornem obdobju nezakonito izplačevala plačo na podlagi za 20 % nižje osnove.

2. Na podlagi 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je tožena stranka predlagala, da Vrhovno sodišče zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede veljavnosti in vsebine zakonskih določb o višini osnove za obračun plač poslancev in sodnikov v spornem obdobju, glede pomena tožnikove individualne odločbe o višini plače, veljavne v spornem obdobju ter glede vprašanja ali je sodišče odločalo v mejah postavljenega zahtevka in ali je z zavrnitvijo dokaznega predloga o izvedbi dokaza z izvedencem kršilo določbe pravdnega postopka. Pomen odločitve v zadevi utemeljuje tudi s pregledom števila vloženih istovrstnih tožb sodnikov in mogočih finančnih posledic.

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Gre za vprašanje pomena zakonskih določb in razmerja med zakoni (ZSS, ZPos in ZZDODP), pa tudi za vprašanje vsebine in pomena individualne odločbe o določitvi plače ter vprašanje enotne sodne prakse v zvezi s tem. Zato so v tem obsegu podani pogoji za dopustitev revizije v smislu prvega odstavka 367. a člena ZPP.

5. Glede oblikovanja izreka sodbe sodišča druge stopnje in glede zavrnitve predloga za izvedbo dokaza z izvedencem o višini spornega zneska, upoštevaje razloge sodbe sodišča druge stopnje, razlogi za dopustitev revizije v smislu prvega odstavka 367. a člena niso podani.