- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep II Ips 486/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.486.2008 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zgolj navajanje, da naj sodišče ponovno presoja višino odškodnine, ne omogoča ugotovitve vrednost izpodbijanega dela.
Izrek
Revizija se zavrže.
Obrazložitev
Tožnik se je 22.1.2000 poškodoval kot sovoznik v vozilu, ki je bilo zavarovano pri toženi stranki. Pravnomočno mu je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.216,16 EUR (prej 1.250.000 SIT), od česar je sodišča odštelo tožnikov prispevek v višini 20% (1.043,23 EUR, prej 250.000 SIT) ter valorizirano akontacijo (1.047,5 EUR, prej 251.024 SIT). Tožena stranka mora tako tožeči stranki plačati 3.125,42 EUR (prej 748.976 SIT) odškodnine.
Tožnik vlaga revizijo zoper zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Izpodbija tako temelj kot višino prisojene odškodnine. Meni, da mu ni mogoče pripisati nikakršne odgovornosti za nesrečo. Poleg tega zahteva, da revizijsko sodišče ponovno razsodi o višini prisojene odškodnine.
Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,39 EUR (prej 1.000.000 SIT).
V delu, kjer tožnik izpodbija svoj prispevek, vrednost izpodbijanega dela ne preseže revizijskega praga, saj 20% prispevek glede na višino prisojene odškodnine pomeni zgolj 1.043,23 EUR (prej 250.000 SIT).
V delu, kjer revizija izpodbija višino prisojene odškodnine, ni določeno, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe oziroma ni pojasnjeno, kakšna je po mnenju tožnika primerna višina odškodnine. Zgolj navajanje, da naj sodišče ponovno presoja višino odškodnine, ne omogoča ugotovitve vrednosti izpodbijanega dela. Na podlagi takih revizijskih navedb revizijsko sodišče v tem delu ne more ugotoviti, kolikšna je izpodbijana vrednost in če ta presega v ZPP določen znesek.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom zahtevanega zneska oz. te vrednosti ni mogoče ugotoviti, je revizija nedovoljena.
Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP.