Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena SPZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena Stvarnopravnega zakonika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ukinitev služnostne pravice vožnje z osebnimi in dostavnimi vozili po parc. št. 740/5, k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine - posameznega dela št. 28 v stavbi 2299 te iste k. o. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik in v njem izpostavil vprašanje, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in s tem na lastni stvari (solastnina je le oblika lastninske pravice) in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena Stvarnopravnega zakonika 8v nadaljevanju SPZ).

4. Predlog utemeljuje z navedbami, da isti subjekt ne more imeti na isti stvari lastninske in iz nje katerekoli izvedene pravice, to je dveh medsebojno izključujočih stvarnopravnih in s tem absolutnih pravic z isto vsebino oziroma vsebino, katere ena konkurira drugi in ena konzumira ali izključuje vsebino druge. Smisel določbe prvega odstavka 224. člena SPZ je, da se lahko in se mora, ker gre za isti subjekt, vsebina stvarne služnosti izvrševati na podlagi lastninske pravice, zato stvarna služnost, kot pravica na tuji stvari, ni več potrebna. Nobenega razumnega razloga ni, da to, kar velja za lastnino, ne velja tudi za solastnino, ki je zgolj oblika lastnine. Solastnik služeče nepremičnine je dolžan kot lastnik ali solastnik gospodujoče nepremičnine svojo pravico izvrševati na podlagi in v skladu s prvim odstavkom 66. člena SPZ in ne poleg pravice iz te zakonske določbe. Prav to pa hoče toženka - hoče služnost prehoda preko solastnega dela nepremičnine kot tuje nepremičnine, svoj del pa želi ovrednotiti na preostalem delu posebej in izključno zase. Na ta način so preostali solastniki oškodovani, institut solastnine je zlorabljen, lastninski pravici pa je odvzeta njena absolutna narava. Logično je, da tisto kar ne more nastati, tudi obstajati ne more, v nasprotnem primeru pa je sodišče dolžno odstopanje od zakonske, logične in od rimskega prava dalje jasne ureditve, ustrezno obrazložiti.

5. Predlog je utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.