Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 249/2012

ECLI:SI:VSRS:2013:VIII.IPS.249.2012 Delovno-socialni oddelek

lastnost zavarovanca status zavarovanca opravljanje samostojne dejavnosti izvzem iz zavarovanja
Vrhovno sodišče
2. april 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zakonski pogoj za izvzem iz obveznega zavarovanja ni določen čas trajanja zavarovanja, tudi takrat, ko to ni obvezno, temveč opravljanje dejavnosti in nedoseganje minimalnega dobička.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbi tožene stranke z dne 17. 12. 2009 in 26. 5. 2010 ter ugotovilo, da tožnik nima lastnosti zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) v obdobju od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2008. Tožnika ni mogoče šteti kot samozaposleno osebo in niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po določbah 15. člena ZPIZ-1. Tožnik z dejavnostjo, ki jo je opravljal, ni dosegel ali ustvarjal predpisanega minimalnega dohodka, prav tako te dejavnosti ni mogoče šteti kot edini ali glavni poklic.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Tožnik je bil v spornem obdobju vpisan v Poslovni register Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik. V tem obdobju ni dosegel dobička iz dejavnosti, ki bi presegel letni znesek minimalne plače. Odločitev sodišča prve stopnje je v skladu z razlago določb ZPIZ-1 (8., 15. in 18. člen ZPIZ-1), ki jo je sprejelo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 317/2010. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje izpolnjujejo vse osebe, ki opravljajo dejavnost iz 15. člena ZPIZ-1 kot edini ali glavni poklic, ne glede na višino dohodka, ki ga z opravljanjem dejavnosti dosežejo. Dohodek, ki ga neka oseba doseže, se lahko ugotovi šele po poteku koledarskega oziroma davčnega leta. Po določbi petega odstavka 209. člena ZPIZ-1 se zavarovanec ob vstopu v zavarovanje zavaruje najmanj od zneska osnove, določene v prvi alineji prvega odstavka tega člena, to je v višini minimalne plače. Zavarovanci, katerih dosežena osnova ne preseže minimalne plače, plačujejo prispevke najmanj od minimalne plače. Izjema v 18. členu ZPIZ-1 je določena za primere, ko so dohodki osebe, ki opravlja dejavnost, tako nizki, da je plačevanje prispevkov oteženo. Po preteku določenega časa (treh let) je možen izvzem iz zavarovanja. Zato v tožnikovem primeru uporaba te izjeme ni mogoča, saj ni bil tri leta vključen v zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Po določbah 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 pa se šteje, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti ne presega letnega zneska minimalne plače v posameznem letu.

7. Tožena stranka ima sicer prav, da ob prvi prijavi v zavarovanje na podlagi pričetka opravljanja dejavnosti, uporaba te izjeme ni mogoča. Toda ob tem zmotno upoštevanje obdobja treh let veže le na tri leta zavarovanja na podlagi 15. člena ZPIZ-1. V tožnikovem primeru so namreč dejanske okoliščine drugačne.

8. Tožnik je registriral s.p. leta 2005, ko je imel status študenta. Zato se na podlagi prvega odstavka 17. člena ZPIZ-1 takrat ni bil dolžan prijaviti v obvezno zavarovanje. Tožnik je imel status študenta do 1. 10. 2007 in nato spet od 1. 10. 2008 dalje. V spornem času statusa študenta ni imel, prijavil pa se je v obvezno zavarovanje kot samostojni podjetnik. Predmet spora pa je odločitev tožene stranke, da zavrne tožnikovo zahtevo za ugotovitev, da v tem obdobju ni imel lastnosti zavarovanca. Pri tem, da se tožnik ob pričetku opravljanja samostojne (očitno dopolnilne) dejavnosti v letu 2005 ni bil dolžan iz tega naslova obvezno zavarovati, ni sprejemljivo stališče, da zaradi tega ne more uveljavljati izjeme iz 18. člena ZPIZ-1. Zakonski pogoj za izvzem iz obveznega zavarovanja ni določen čas trajanja zavarovanja, tudi takrat, ko to ni obvezno, temveč opravljanje dejavnosti in nedoseganje minimalnega dobička.

9. Tožnik je predložil podatke o davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2005, 2006, 2007 in 2008. Njegov dohodek v tem obdobju ni presegel zneska minimalne plače. To pa pomeni, da je pravilna odločitev sodišča, da tožnik dejavnosti ni opravljal kot svoj edini in glavni poklic (prvi odstavek 17. in prvi odstavek 18. člena ZPIZ-1), zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 15. členu ZPIZ-1. Posledično je bila odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah napačna in ju je sodišče pravilno odpravilo.

10. Ker je bilo glede na navedeno ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia