Jedro

Glede na to, da je življenje tožnika praktično uničeno, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku prisodilo prenizko odškodnino.

Izrek

1. Pritožbi se deloma ugodi in se v zavrnilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka poleg že prisojenega zneska dolžna plačati tožniku še 80.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.7.2008 dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo.

2. V ostalem se pritožba zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku 6.044,47 EUR pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške v znesku 413,10 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 57.656,00 EUR in mu povrniti 1.302,58 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da mu prisodi še 147.656,00 EUR in celotne pravdne stroške. V pritožbi tožnik navaja, da mu je sodišče glede na poškodbe, ki jih je utrpel, prisodilo prenizko odškodnino. Tožnik je popolnoma odvisen od tuje pomoči pri najosnovnejših dnevnih aktivnostih, oropan vseh intimnosti, 100% invalid, izboljšanja ni pričakovati, ampak celo poslabšanje in tožnik ob tem strahotno duševno trpi, glede na to, da je bil ob nesreči star 28 let. Tožnikova škoda je katastrofalna. Dosojena odškodnina v znesku 260.000,00 EUR je prenizka, saj je bila prisojena po kriterijih iz leta 2004 in je tožnik svoj tožbeni zahtevek prilagodil vrednosti denarja in sedaj znaša to 340.000,00 EUR. Na račun prejemanja invalidnine je sodišče pričakovano življenjsko starost tožnika postavilo previsoko glede predvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja in bi sodišče lahko zmanjšalo odškodnino za največ 7.000,00 EUR in ne 18.000,00 EUR. Tudi stroški so odmerjeni napačno, saj sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka ugovarjala tudi temelju. Ob upoštevanju temelja in višine je tožnikov uspeh v pravdi 68%.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodba sodišča prve stopnje je pravnomočna v delu, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki plačilo zneska 57.656,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Predmet preizkusa v pritožbenem postopku je primernost odmere nepremoženjske škode, saj tožnik zahteva še prisojo zneska 147.656,00 EUR in pravilnost upoštevanja invalidnine pri odmeri nepremoženjske škode.

Sodišče prve stopnje je glede na katastrofalno škodo, ki jo je utrpel tožnik v skladu s sodno prakso pravilno prisodilo tožniku enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo za vse vrste nepremoženjske škode (glej poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS št. II/86 stran 19). Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno odločilo, ko je od prisojene nepremoženjske škode odštelo invalidnino, ki jo prejema tožnik ob upoštevanju tožnikove starosti ob škodnem dogodku (28 let) in pričakovane življenjske dobe 30 let, je pravilno po prostem preudarku odštelo znesek 18.000,00 EUR. Pritožba tožnika je neutemeljena v delu, ko trdi, da se bo njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in da je njegova pričakovana življenjska doba krajša, saj ne pojasni na podlagi česa in kakšnih okoliščin bi bilo potrebno odšteti zgolj 7.000,00 EUR. Poslabšanje zdravstvenega stanja ni pravno upošteven razlog za zmanjšanje invalidnine. Da bo pričakovana življenjska doba tožnika manjša pa pritožba z ničemer ne pojasni.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik po poškodbi vratne hrbtenice tetraplegik (popolna ohromelost od vretenca C5 navzdol), nezmožen opravljati kakršnekoli telesne aktivnosti, da bo do konca življenja vezan na tujo pomoč, da je vezan na uporabo invalidskega vozička, katerega sam ni sposoben upravljati, da ne more sam opravljati fizioloških potreb, da je mogoče pričakovati, da se bo tožnikovo stanje še poslabšalo zaradi kroničnih vnetij sečil, da se tožnik zaveda svojega stanja in glede na starost (ob času nezgode je bil tožnik star 28 let) in glede na to, da je življenje tožnika praktično uničeno, je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku prisodilo prenizko odškodnino in je bilo prisojeno odškodnino zvišati za 80.000,00 EUR tako, da znaša celotna nepremoženjska škoda, ki pripada tožniku 340.000,00 EUR kot v podobnih primerih (primera 256 in 257 Pregled sodne prakse denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo – GV 2001). Razlogi za znižanje odškodnine so v delni zmotni uporabi materialnega prava in ne v razlogih, da je tožnik prilagodil zahtevek zmanjšanja vrednosti denarja kot zmotno in napačno navaja v razlogih pritožbe. Ob tem, ko tožnik v tožbi zatrjuje, da je primerna odškodnina 340.240,00 EUR in ob upoštevanju odbitkov (invalidnina, valorizirani izplačani del odškodnine) bi pritožbeno sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, v kolikor bi tožniku prisodilo še preostalo zahtevano odškodnino, ki jo zahteva še v pritožbi. Glede na navedeno je bilo pritožbi delno ugoditi in prisojeno odškodnino zvišati za 80.000,00 EUR v preostalem delu pa pritožbo zavrniti (čl. 358 ZPP).

Delna sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik je skoraj v celoti uspel s svojim zahtevkom. Zaradi zavrnilnega dela niso nastali posebni stroški in mora v posledici tega tožena stranka povrniti tožniku vse nastale pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje, ki znašajo po odmeri sodišča prve stopnje 6.044,47 EUR. Tožnik je s pritožbo uspel polovično in mu mora tožena stranka povrniti polovico pritožbenih stroškov, to je 413,10 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.