Jedro

Presoja odmere pravične denarne odškodnine za katastrofalno nepremoženjsko škodo - tetraplegija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku njegove stroške revizijskega postopka v znesku 1.676,48 EUR.

Obrazložitev

1. Tožnik (star 28 let) se je dne 5. 11. 2007 hudo telesno poškodoval v delovni nesreči, ki se je zgodila pri njegovem delodajalcu I., d. o. o. Pri prevozu kamene volne v proizvodne prostore se je na tožnika z viličarja (ki ga je upravljal direktor in ki je bil zavarovan pri toženki) zvrnila več 100 kg težka paleta kamene volne. Tožnik je utrpel katastrofalno škodo in je postal tetraplegik, zato je s tožbo zahteval povrnitev nepremoženjske škode.

2. Toženka je priznala pasivno legitimacijo, je pa delno ugovarjala temelju tožbenega zahtevka (tožnik naj bi soprispeval k nastanku škodnega dogodka ) in njegovi višini.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škodnega dogodka in je tožniku glede na utrpelo katastrofalno škodo prisodilo enotno denarno odškodnino. Njegovo nepremoženjsko škodo je ocenilo na znesek 260.000,00 EUR oziroma znesek 242.000,00 EUR po odbitku ocenjene invalidnine v znesku 18.000,00 EUR, ki jo tožnik prejema od 1. 2. 2008 dalje zaradi 100 % invalidnosti. Ker je toženka tožniku že izplačala zneska nespornega dela odškodnine, in sicer dne 26. 3. 2008 v višini 15.000,00 EUR in dne 4. 8. 2008 v višini 165.240,00 EUR, ki po revalorizaciji znašata 15.651,00 EUR in 168.693,00 EUR, je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 57.656,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna povrniti tožniku odmerjene stroške pravdnega postopka.

4. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških spremenilo tako, da je toženka poleg že prisojenega zneska tožniku dolžna plačati še 80.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V ostalem je pritožbo zavrnilo in odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku odmerjene stroške pravdnega in pritožbenega postopka. Celotno odškodnino za nepremoženjsko škodo je višje ocenilo, in sicer po presoji pritožbenega sodišča ta znaša 340.000,00 EUR. Glede na utrpelo katastrofalno škodo pa je potrdilo prisojo enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo za vse vrste nepremoženjske škode, potrdilo je tudi odštetje invalidnine v znesku 18.000,00 EUR.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi in se izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da priznano odškodnino zniža za znesek 80.000,00 EUR in ponovno ovrednoti uspeh strank v pravdi. Navaja, da je prisojena odškodnina pretirana in tožnikov primer ni primerljiv z zadevami pod št. 257, 258 in 259 iz knjige Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV, 2001 (sicer gre zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 495/96, II Ips 983/94 in II Ips 596/98), saj gre v vseh treh primerih za bistveno mlajše ljudi in aktivne športnike oziroma otroka s popolnoma uničenimi možnostmi za uresničitev ambicij v življenju. Tožnik je opravljal delo nekvalificiranega delavca v proizvodnji na podlagi začasno izdanega dovoljenja in niti ni zatrjevali kakršnihkoli drugih ambicij in aktivnosti v življenju. Tožnik tudi ni izkazal duševnih bolečin v obsegu za tako visoko odškodnino. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

6. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožnik predlaga, da se revizija zavrne in priglaša stroške revizijskega postopka. Navaja, da glede na katastrofalno škodo, ki jo je utrpel, ni razlogov za znižanje odškodnine. Izgubil je praktično vse življenjske funkcije, v bodoče pa se mu bo zdravstveno stanje še poslabšalo. Izvedenec je sicer predvidel odpoved ledvic, tožnik pa sedaj trpi še krče po celem telesu in okončinah, ki so občasno izredno močni. Tega poslabšanja izvedenec ni predvidel, zato tožnik prilaga nov dokaz, zdravniško potrdilo o krčih, ki ga prej ni mogel predložiti, saj tako hudih krčev še ni imel. 7. Revizija ni utemeljena.

8. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče po tretjem odstavku 370. člena ZPP vezano. Iz teh ugotovitev izhaja, da je tožnik utrpel zlom loka 3. in 4. vratnega vretenca z delnim izpahom med 3. in 4. vretencem ter zlom 4. in 5. vratnega vretenca, zaradi česar je postal tetraplegik s popolno izgubo funkcijo mišic spodnjih okončin ter izgubo večine funkcij zgornjih okončin.

9. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje z odmero enotne denarne odškodnine v znesku 340.000,00 EUR za prestane tožnikove telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi skaženosti ter zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

10. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih(1) pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri enotne odškodnine za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnikove pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode. Skupni odmerjeni znesek 340.000,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, predstavlja 352 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava torej ni podana, revizijska zahteva za znižanje prisojene odškodnine pa je neutemeljena.

11. V zvezi z novim dokazom zdravniškega potrdila o tožnikovih občasno izredno močnih krčih po celem telesu in okončinah, revizijsko sodišče še pojasnjuje, da je ta nov dokaz, ki ga predlaga tožnik v odgovoru na revizijo, nedovoljena revizijska novota, zato ga revizijsko sodišče ni smelo upoštevati. Po 372. členu ZPP smejo stranke v reviziji (smiselno enako velja tudi za odgovor na revizijo) namreč navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.

12. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženkino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru toženka do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna pa je tožniku (na isti pravni podlagi) povrniti njegove stroške revizijskega postopka, in sicer: stroške sestave odgovora na revizijo, ki predstavljajo upoštevaje vrednost spornega predmeta 3000 odvetniških točk po tar. t. 21/3 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/2003 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 41. člena Zakona o odvetniški tarifi, to je znesek 1.377,07 EUR; zahtevani znesek 20,00 EUR za materialne stroške (drugi odstavek 13. člena Odvetniške tarife) in 20% DDV v znesku 279,41 EUR.

Op. št. (1): Primerjaj npr. zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 587/2008, II Ips 819/2005, II Ips 351/2003, II Ips 495/1996.