Jedro

V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92 ) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pok. A.K. st. vrne zaplenjeno premoženje in sicer v naravi nepremičnine vl.št. 40 k.o. A. s parc št. 36, kjer je vknjižena družbena lastnina v uporabi Občine do 915/1000 in v uporabi Trgovskega podjetja do 85/1000. Za parcele št. 91/1, št. 377/16 in 376/2 pa je Občina dolžna izplačati odškodnino v znesku 2,813.281,91 SIT dedičem pok. A.K. Proti temu sklepu sta se pritožila nasprotna udeleženca Občina in Trgovsko podjetje. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka Občina je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da sta sodišči napačno ocenili pravno naravo sodbe Zveznega sodišča FLRJ z dne 12.3.1991, na podlagi katere je bila odpravljena kazen zaplembe premoženja. Razlog za odpravo je bil, da je bil v obdolženčevo škodo uporabljen zakon. Kazen zaplembe premoženja ne bi smela biti izrečena, ker za storjeno dejanje ni bila predpisana stranska kazen. Odškodnino zaradi neupravičene obsodbe pa mora plačati država in ne občina. Zato stranka v reviziji vztraja na ugovoru pomanjkanja pasivne legitimacije.

Revizija je bila vročena predlagajoči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država. Sodišči prve in druge stopnje sta tako o plačilu odškodnine pravilno odločali po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.

Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku, na katero pazi po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).