Jedro

Tožena stranka je svoji reviziji priložila le predlog za dopustitev revizije, ne pa tudi sklepa o dopustitvi revizije VIII DoR 13/2012 z dne 28. 2. 2012, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba nepopolno revizijo zavreči (377. člen v povezavi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno spremenilo sklep tožene stranke z dne 25. 2. 2010 (o določitvi višine dodatka za dvojezičnost tožnici) tako, da je datum veljavnosti sklepa od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 nadomestilo s 6. 4. 2009, v ostalem delu pa zahtevek tožnice za spremembo tega sklepa zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožnici prizna, obračuna in izplača dodatek za dvojezičnost v višini 12% osnovne plače za čas od 6. 4. 2009 dalje, in sicer v posameznih konkretno navedenih zneskih od aprila 2010 do decembra 2010. Višji zahtevek za priznanje dodatka že od 1. 8. 2008 dalje je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je v izpodbijanem sklepu z dne 25. 2. 2010 tožnici priznalo dodatek za dvojezičnost od 1. 8. 2008 dalje, naložilo toženi stranki, da tožnici prizna in izplača ta dodatek (v višini 12% osnovne plače) že od 1. 8. 2008 dalje in naložilo toženi stranki, da za tožnico obračuna in ji izplača razlike v plači iz naslova dodatka za dvojezičnost s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2008 do marca 2009, spremenilo pa je tudi odločitev o stroških postopka. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, odločilo o povrnitvi pritožbenih stroškov, pritožbo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo dodatka za dvojezičnost za mesec januar 2010 pa je štelo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, in sicer na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča VIII DoR 13/12-6 z dne 28. 2. 2012, s katerim je bila revizija dopuščena glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnica upravičena do dodatka za dvojezičnost glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), v povezavi s 5. alinejo prvega odstavka 23. člena in drugim odstavkom 28. člena ZSPJS. V reviziji med drugim navaja, da zahteva za izplačilo dodatka za dvojezičnost ne predstavlja čiste denarne terjatve. Za denarno terjatev bi šlo, če ji tožena stranka ne bi izplačevala že priznanega dodatka iz tega naslova in predsodno uveljavljanje pravnega varstva ne bi bilo potrebno. V takšnem primeru ne bi bilo potrebe po tem, da se s četrtim odstavkom 3.a člena ZSPJS predpiše obvezno predsodno uveljavljanje zahtevka (kot procesna predpostavka). Pravica do dodatka za dvojezičnost ne izhaja neposredno iz zakonskih določb, temveč mora delavec za to predložiti tudi ustrezna potrdila, ta pa mora preveriti oziroma upravičenost do dodatka ugotoviti delodajalec. Tožnici dodatek za dvojezičnost ni bil priznan že z aneksom k pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008 in z veljavnostjo od 1. 8. 2008, saj ta dodatek ni nikjer omenjen. Dodatek torej ni del plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadal že na podlagi zakona, temveč je za njegovo izplačilo potrebno, da ga prizna in določi delodajalec. Razlikovati je treba med priznanjem in določitvijo dodatka in izplačilom že priznanega in določenega dodatka za dvojezičnost. 4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni popolna.

6. Ena od pomembnih novosti zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Postopek z dopuščeno revizijo (kot v konkretnem primeru, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR - drugi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1) je dvofazen. Stranka mora najprej pri Vrhovnemu sodišču vložiti predlog za dopustitev revizije (tretji odstavek 367. člen ZPP v povezavi s 367.a in 367.b členom ZPP), če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, pa ima stranka 15-dnevni rok za vložitev revizije pri sodišču prve stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP).

7. V zvezi s tema fazama je treba poudariti, da je odločanje o dopustitvi revizije postopek, v katerem Vrhovno sodišče odloča brez pridobitve sodnega spisa, torej nekontradiktoren postopek. Kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v fazi postopka z že dopuščeno revizijo. Iz tega razloga mora stranka v primeru vložitve dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku.

8. Tožena stranka je svoji reviziji priložila le predlog za dopustitev revizije, ne pa tudi sklepa o dopustitvi revizije VIII DoR 13/2012 z dne 28. 2. 2012, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba nepopolno revizijo zavreči (377. člen v povezavi s prvim odstavkom 374. člena ZPP). Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v večjem številu zadev, npr. II Ips 431/2010, II Ips 410/2010, II Ips 308/2011, II Ips 361/2011, II Ips 95/2012, itd. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije ni sprejelo ustavne pritožbe zoper sklepa Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije, iz razloga, ker reviziji ni bil predložen predlog za dopustitev revizije (sklep U-I-89/12, Up-414/12 in U-I-60/12, Up-301/12).