Jedro

Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu. Taksna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče tožnici odmerilo sodno takso za tožbo v višini 63,44 EUR in sodno takso za opomin v višini 19,83 EUR ter tožnici naložilo, da navedeno takso plača v roku petnajst dni na vplačilni račun sodnih taks in sodišču predloži originalno dokazilo o plačilu.

Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je tožnica po prejemu opomina za plačilo takse za tožbo smiselno zahtevala izdajo odločbe o odmeri takse. Prvostopno sodišče je odločilo, da je tožnica dolžna plačati takso za tožbo na podlagi 1. odstavka tarifne številke 27 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/04) v vrednosti 800 točk in sodno takso za opomin po tarifni številki 37 ZST v vrednosti 250 točk. Po določbi 1. odstavka 3. člena ZST mora takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. V skladu s 1. odstavkom 4. člena ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je v skladu s 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST nastala z dnem vložitve tožbe. Ker ob dnevu vložitve tožbe dne 23.4.2007 tožnica takse ni plačala, je na podlagi tarifne številke 37 taksne tarife dolžna plačati tudi sodno takso za opomin.

Taksna zavezanka s pritožbo izpodbija sklep prvostopnega sodišča. Navaja, da ni zahtevala odmere sodne takse in da ničesar, kar je s sklepom določeno, ne dolguje in ne bo plačala. Zavod A. in Zbornica B. sta grobo prekoračila pooblastila, saj je prvi neupravičeno predpisal pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, druga pa jo vpisala v članstvo Zbornice B. in jo izsiljuje za članarino. Zahteva izbris iz davčnega registra, zavrnitev tega sklepa, izbris iz članstva Zbornice B. in povrnitev stroškov. Zahteva še po 5.000,00 EUR od Zavoda A. in Zbornice B..

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna. Iz predloženih spisov izhaja, da taksna zavezanka takse za tožbo, ki jo je vložila priporočeno po pošti dne 23.4.2007, po nalogu - opominu št. U 746/2007-3 z dne 30.4.2007, ki ga je prejela dne 4.5.2007, ni plačala v petnajstdnevnem roku, niti kasneje. Dne 15.5.2007 je na prvostopno sodišče naslovila vlogo, v kateri navaja, da ničesar ne dolguje in zahtevane takse ne bo plačala. Prvostopno sodišče je navedeno vlogo pravilno štelo kot predlog za odmero sodne takse in z izpodbijanim sklepom tudi pravilno odmerilo sodno takso za tožbo v višini 800 točk v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 27 ZST ter takso za taksni opomin v vrednosti 250 točk v skladu s tarifno številko 37 ZST. Taksna obveznost za tožbo je nastala z vložitvijo tožbe (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST) in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati (1. odstavek 4. člena ZST), da bi se izognila taksi za opomin.

Pritožnica v pritožbi ne navaja nobenih nepravilnosti ali nezakonitosti, zaradi katerih se lahko izpodbija sodna odločba, in ki so določene v prvem odstavku 75. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/07 – sklep US).

Glede na navedeno in glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1.