Jedro

P repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja.

Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki stroške revizijskega odgovora v znesku 1.310,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je lastnik zemljišča, na katerem ima tretja toženka montažni objekt. Na podlagi kupoprodajne pogodbe, katere predmet je bil montažni objekt, je tožeča stranka toženi stranki dovolila brezplačno uporabo polovice zemljišča zaradi namena dolgoročnega sodelovanja med pogodbenima strankama za potrebe opravljanja registrirane dejavnosti tretje toženke. Zatrjevala je, da sta poslovno sodelovanje s tretjo toženko prekinili in da je bila tretja toženka izbrisana iz sodnega registra.(1) Nepremičnino sedaj brez pravne podlage uporabljata prvi in drugi toženec. Trdi, da je kupoprodajna pogodba v delu, ki se nanaša na uporabo zemljišča, po vsebini posodbena pogodba, ki pa je zaradi odpadlega namena (poslovnega nesodelovanja) prenehala. Ker tožena stranka nepremičnino kljub opominu še vedno uporablja, tožeča stranka zahteva vrnitev nepremičnine v posest; od prvega in drugega toženca zahteva plačilo uporabnine (90.336,00 EUR), od tretje toženke pa plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (20.319,74 EUR).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, po katerem naj bi ji tožena stranka vrnila v neposredno posest zemljišče s parcelno številko 1846/5 k. o. ... in iz tega zemljišča odstranila vse predmete in stvari, zlasti polovico elementov montažnega objekta, ki se nahaja na navedeni parceli, ter zahtevek, da je tožena stranka dolžna opustiti vsa nadaljnja poseganja v navedeno nepremičnino (I/1. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo zneska 90.336,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, naperjen zoper prvega in drugega toženca (I/2. točka izreka sodbe), ter tožbeni zahtevek za plačilo 20.319,74 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, naperjen zoper tretjo toženko (I/3. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka sodbe) in hkrati odločilo, da sama nosi svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 52/2011-7 z dne 7. 9. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja zapolnitve pravnega standarda prepovedi manjšega pomena po drugem odstavku 107. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), v okoliščinah konkretnega primera.

5. Tožeča stranka v dopuščeni reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču prvenstveno predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožeče stranke ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi; podrejeno pa, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v ponovno sojenje. Ocenjuje, da je v izpodbijani sodbi sodišče druge stopnje pravni standard prepovedi manjšega pomena razlagalo nepravilno. Nedopustno je namreč, da bi se strankam z uporabo pravnega standarda prepovedi manjšega pomena omogočilo, da se namenoma izognejo kogentnim zakonskim določbam (88. členu Zakona o denacionalizaciji; v nadaljevanju ZDen).

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na revizijo.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja: - tožeča stranka in tretja toženka sta 11. 1. 1994 sklenili Kupoprodajno pogodbo za nakup montažnega objekta (v nadaljevanju Pogodbo); - predmet pogodbe so bili elementi montažne hale v L. v skupni izmeri 850 m², z vsemi pritiklinami montažnega objekta; - tožeča stranka je toženi stranki objekt izročila v posest in uporabo; - lastnica zemljišča, na katerem objekt stoji, je tožeča stranka; - v Pogodbi sta pogodbenika izrecno izključila prodajo zemljišča, na katerem objekt stoji, ter funkcionalnega zemljišča, ki spada k objektu; - tretja toženka je kupnino za objekt tožeči stranki plačala; - v Pogodbi sta stranki zapisali, da postopek denacionalizacije ne vpliva na sklenitev Pogodbe; - predmet Pogodbe dejansko ni (bila) premičnina (montažni objekt), pač pa je predmet Pogodbe stavba, ki je (kot nepremičnina) vpisana v register nepremičnin pod št. 3371 k. o. ...; stavba je samostoječa, ima priključek za vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje; - glede zemljišča je bil denacionalizacijski postopek zaključen; zemljišče ni bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu.

Pravna podlaga

8. ZDen v 88. členu določa, da z dnem uveljavitve ZDen(2) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (v naravi). Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s to prepovedjo, so nični. Po tretjem odstavku 88. člena ZDen prepoved preneha veljati 30 dni po preteku roka, v katerem se sme vložiti zahteva za denacionalizacijo, razen za nepremičnine, za katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo. V tem primeru prepoved velja vse dotlej, dokler upravičenec ne izjavi, da zahteva denacionalizacijo v obliki odškodnine, ali do pravnomočne odločitve o tem, da se premoženje ne vrne. Pomen določbe 88. člena ZDen je v preprečitvi razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve, s čimer se začasno ustavi pravni promet s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije, da se s tem zavaruje položaj denacionalizacijskih upravičencev.

9. Pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 103. člena ZOR); pa vendar se obligacijsko pravo zaradi težnje po afirmaciji pogodb vse bolj odmika od pravila klasične teorije, po kateri nična pogodba ne more imeti nobenih učinkov.(3) Prvi odstavek 107. člena ZOR sicer določa, da nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha, a v drugem odstavku predvideva izjemo, da se ničnost ne more uveljavljati, če gre za kršitev prepovedi manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena.

Presoja utemeljenosti revizije

10. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Vrhovno sodišče se je zato v zvezi z revizijo osredotočilo le na v 3. točki obrazložitve navedeno materialnopravno vprašanje.

11. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pravni standard prepovedi manjšega pomena ne nanaša samo na vsebino prepovedi, pač pa tudi na ravnanje tistega, ki prepoved krši (drugi odstavek 107. člena ZOR oziroma vsebinsko enaka določba sedaj veljavnega drugega odstavka 90. člena Obligacijskega zakonika, OZ).(4) P repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja. Namen 88. člena ZDen je namreč v zagotovitvi varstva in preprečitvi poslabšanja položaja upravičenca v denacionalizacijskem postopku, v preprečitvi razpolaganja z nepremičninami, da se nepremičnine upravičencu lahko vrnejo v naravi. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je denacionalizacijski postopek končan, upravičencu pa nepremičnina ni bila vrnjena v naravi, je na podlagi tega mogoče sklepati, da kršitev prepovedi ni imela nedovoljenih oziroma negativnih posledic za denacionalizacijskega upravičenca, kateremu je varstvo po ZDen namenjeno.

12. Poleg tega tožeča stranka ničnost uveljavlja nasproti sopogodbeniku,(5) s katerim sta sporno pogodbo sklenila prav z namenom, da bi z njo obšla prepoved iz 88. člena ZDen.(6) Njuna volja za sklenitev takšne pogodbe je bila zavestna in soglasna, zaradi česar zatrjevanje ničnosti, ki varuje korist tretje osebe (denacionalizacijskega upravičenca), v konkretnem primeru ni utemeljeno. Res je sicer, da n aše pogodbeno pravo ni sprejelo stališča, po katerem pri nedopustnih pogodbah kondikcijski zahtevki nepoštene stranke štejejo za nedopustne, zaradi česar se jim ne nudi sodnega varstva, vendar pa je v presoji sodišča, kako bo obravnavalo zahtevke, ki temeljijo na takšnih, nemoralnih pogodbah.(7) V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (12. in 21. člen takrat veljavnega ZOR) bi bilo v konkretnem primeru pritrditi stališčem tožeče stranke, ki se nasproti sopogodbenici sklicuje na ničnost pravnega posla po ZDen, da bi nepremičnino pridobila nazaj v posest, ko pa (iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da) sta sporno pogodbo sklenili prav z namenom, da se konkretni kogentni določbi izogneta.

13. Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.

14. Glede na obrazloženo je pravilno pravno stališče izpodbijane sodbe, da je pravni posel na podlagi drugega odstavka 107. člena ZOR konvalidiral. V reviziji uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zaradi česar je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (II. točka izreka). Istočasno pa mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega odgovora, katerih višina je (upoštevaje določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi) odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo (III. točka izreka).

Op. št. (1): Iz sodnega registra je razvidno, da B. d. o. o. ni bila izbrisana; registrsko sodišče je namreč pritožbi družbenikov ugodilo ter razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa ... z dne 28. 12. 2005 in sklep o izbrisu ... z dne 6. 3. 2006. Op. št. (2): Zakon je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 1991, veljati pa je začel osmi dan po objavi, to je 7. 12. 1991. Op. št. (3): Polajnar Pavčnik, A.; Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 508. Op. št. (4): Sodba VS RS II Ips 727/1994 z dne 3. 4. 1996 in pravno mnenje občne seje VSS z dne 18. in 19. 6. 1996. Op. št. (5): V pravdah za ugotovitev ničnosti pogodbe na podlagi 88. člena ZDen praviloma na strani tožeče stranke nastopa denacionalizacijski upravičenec, medtem ko na strani tožene stranke nastopata denacionalizacijski zavezanec in njegov sopogodbenik, nasproti katerima denacionalizacijski zavezanec uveljavlja sodno varstvo svoje pravice.

Op. št. (6): Glej obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje na njeni 6. strani (prvi odstavek).

Op. št. (7): Glej Polajnar Pavčnik, A.; Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), GV Založba, Ljubljana 2003, str. 513 - 516 in 523.