Jedro

V konkretnem primeru tožeči stranki odločba Centra za socialno delo ni bila vročena. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo pričetek teka subjektivnega roka od dneva, ko se je tožeča stranka seznanila z vsebino odločbe, to je po zatrjevanju tožeče stranke z dnem 16. 10. 2014. To pa pomeni, da je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca in torej pravočasno. S tem je izpolnjen pogoj pravočasnosti. Ker določba 267. člena ZUP v okviru formalnega preizkusa predloga za obnovo postopka izrecno določa tudi preizkus njene dovoljenosti in popolnosti in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana, bo tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila tožeča stranka, preizkusila še v tem obsegu (prvi odstavek 267. člena ZUP). Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana upravna akta pravilno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 9. 2015 in sklep št. ... z dne 20. 11. 2014 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Obenem je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 171,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je med strankama sporno, ali je tožeča stranka pravočasno podala predlog za obnovo postopka. Navaja, da izplačevalci javnih sredstev lahko v centralni zbirki podatkov vpogledajo v podatek o številki odločbe in višini prejemkov iz 5. člena zakona oziroma subvencij plačil iz 6. člena zakona (tretji odstavek 50. člena ZUPJS). Pojasnjuje, da je skrbnik informacijskega sistema, omenjenega v 50. členu ZUPJS. V tako imenovani distribucijski modul lahko vpogledajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe. Distribucijski modul je način izvoza podatkov. Kdo lahko vpogleda in v kaj lahko vpogleda, določa ZUPJS, izvedbo pa zagotavlja tožena stranka. Vnos odločb, ki se nanašajo na vrtec je avtomatski in na podlagi potrditve vloge s strani strokovnega sodelavca, ki skrbi za ažurnost vnosa odločb. Novo izdane odločbe so v modulu vedno zgoraj in so upravičencem na voljo, vendar se mora za nove vnose program, četudi je odprt, vedno osvežiti. Modul nima možnosti obveščanja tistih, ki lahko vpogledajo v odločbo, da je bila v sistem vnesena nova odločba, čeprav vidi samo odločbe, ki se nanašajo nanj. Sistem v bistvu deluje podobno kot elektronska pošta, vendar ne javlja novih vnosov in tudi nepregledani vnosi niso drugače označeni. Vztraja, da je bila tožeča stranka seznanjena z izdajo izpodbijane odločbe in to takrat, ko je bila odločba vnesena v modul dne 18. 9. 2014 in jo je tožeča stranka videla 19. 9. 2014. Seznanitev z odločbo pa pomeni, da tožečo stranko vežejo tudi vsi roki Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), ki pa so bili v konkretnem primeru zamujeni.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka pritožbene navedbe in smiselno vztraja, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v subjektivnem roku. Poudarja, da je tožeča stranka za izdano odločbo izvedela šele po prejemu računa in poudarja, da bi ji morala biti dana možnost, da sodeluje v postopku. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 9. 2015, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep št. ... z dne 20. 11. 2014. S slednjim je tožena stranka predlog tožeče stranke za obnovo postopka, zavrgla z utemeljitvijo, da pristojna lokalna skupnost v postopku odločanja o pravicah iz javnih sredstev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS), ni stranka. Z dokončno odločbo z dne 28. 9. 2015 pa je tožena stranka pritožbo tožeče stranke zavrnila in kot razlog za pravilnost takšne odločitve navedla, da je bil predlog za obnovo postopka vložen po preteku subjektivnega roka.

7. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka v subjektivnem roku.

8. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Center za socialno delo A. izdal odločbo št. ... z dne 17. 9. 2014, s katero je vlagateljici B.B. za obdobje od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 za otroka C.C. določil plačilo za program vrtca v višini 30 % cene programa, in da razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, krije Občina D. Navedena določba je bila vročena le B.B. z dostavo v hišni predalčnik. Dne 17. 10. 2014 je tožeča stranka Občina D. poslala prošnjo za popravek odločbe, ker C.C. nima stalnega prebivališča v Občini D. Ker tožeča stranka z zavrnilnim odgovorom Centra za socialno delo A. ni bila zadovoljna, je dne 11. 11. 2014 vložila predlog za obnovo postopka končanega z odločbo 17. 9. 2014 po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.

9. Obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP je podan, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP. Glede na 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu in sicer v primeru iz 9. točke citiranega člena od dneva, ko ji je bila odločba vročena.

10. V konkretnem primeru tožeči stranki odločba RS, Centra za socialno delo A. št. ... z dne 17. 9. 2014 ni bila vročena. Iz okoliščin primera pa tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za citirano odločbo in njeno vsebino zvedela 18. 9. 2014, ko je bila vnesena v modul. Samo dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje zadostne podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 17. 9. 2014 seznanila dne 18. 9. 2014 oziroma 19. 9. 2014. Namreč modul, ne samo, da ne daje možnosti obveščanja tistih, ki lahko vpogledajo v podatke, da je bila v sistem vnesena nova odločba in tudi ne javlja novih vnosov, ampak, kar je najpomembnejše in odločilno, nepregledani vnosi niso drugače označeni. To pa pomeni, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je tožeča stranka dne 18. 9. 2014 oziroma 19. 9. 2014 vpogledala v modul in se seznanila z vsebino odločbe z dne 17. 9. 2014. 11. Glede na takšno dejansko stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo pričetek teka subjektivnega roka od dneva, ko se je tožeča stranka seznanila z vsebino odločbe z dne 17. 9. 2014, to je po zatrjevanju tožeče stranke z dnem 16. 10. 2014, ko je s strani Osnovne šole E.E., prejela račun za september 2014, iz katerega izhaja, da je Občina D. zavezanka za plačilo razlike med ceno programa vrtca in plačilom staršev za otroka C.C., posledično pa to pomeni, da je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca in torej pravočasno.

12. S tem je izpolnjen pogoj pravočasnosti, ki je bil v tem postopku sporen in le o tem vprašanju je bil v predsodnem postopku opravljen preizkus vloženega predloga za obnovo postopka. Ker določba 267. člena ZUP v okviru formalnega preizkusa predloga za obnovo postopka izrecno določa tudi preizkus njene dovoljenosti in popolnosti in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana, bo tožena stranka predlog za obnovo postopka, ki ga je dne 11. 11. 2014 vložila tožeča stranka, preizkusila še v tem obsegu (prvi odstavek 267. člena ZUP).

13. Če pogoji iz prvega odstavka 267. člena ZUP ne bodo izpolnjeni, bo pristojni organ zavrgel predlog s svojim sklepom (drugi odstavek 267. člena ZUP). Če pa bo pristojni organ ugotovil, da so pogoji iz prvega odstavka 267. člena ZUP izpolnjeni in da torej ni razlogov za zavrženje predloga po drugem odstavku citirane določbe, bo glede na izjemo, ki predstavlja predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP (ki deluje absolutno in ga na podlagi tretjega odstavka tega člena ni mogoče zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku), bo pristojni organ postopal skladno z določbo 268. člena ZUP in izdal sklep, da se obnova dovoljuje, in določil, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi (drugi odstavek 269. člena ZUP).

14. Ker je sodišče prve stopnje glede na vse obrazloženo utemeljeno kot nezakonita in nepravilna izpodbijana upravna akta odpravilo in zadevo na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo. Hkrati je v skladu z določbo 155. člena ZPP odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve.