Jedro

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 22.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2011 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem zastavlja vprašanja: A. ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo merilo mejnega praga verjetnosti; B. ali bi ob pravilni uporabi tega pravila sodišče dejansko ugotovilo, da je tožnik z verjetnostjo, večjo kot 50 %, dokazal, da je za škodo (okužbo s hepatitisom B) kriva transfuzija krvi oziroma dejstvo, da osebje toženke pri obravnavanju tožnika ni ravnalo z dolžno skrbnostjo in v skladu z vzpostavljenimi standardi, ker ga je operiralo, ne da bi pred tem izključilo možnost okužbe z virusom HBV; C. ali bi za pravilno uporabo materialnega prava o tem, ali obstoji vzročna zveza med škodo in ravnanjem toženke, in o tem, ali je toženka odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, moralo v konkretnem primeru sodišče druge stopnje podati zaključek in razloge v obrazložitvi sodbe o tem, ali bi do škode v konkretnem primeru prišlo tudi v primeru, če bi pri tožniku pred operativnim posegom odgovorni pri toženki izvedli vse tri teste, s katerimi bi izključili tako prisotnost akutne okužbe z virusom hepatitisa B in tudi tiho okužbo z virusom hepatitisa B (test na prisotnost protiteles HBC in test - direkten dokaz virusnega genoma - HBV - DNA); Č. ali bi ob dokazni oceni, opravljeni v skladu s pravili postopka (kršitve katerih so podane v predlogu), sodišče moralo ugotoviti tudi dejstvo, da je opustitev delavcev tožene stranke - v konkretnem primeru so opustili dolžnost opraviti vse teste, s katerimi bi lahko izključili morebitno okužbo s tem virusom pred operacijo - povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka ali hujših posledic; D. ali je pritožbeno sodišče s tem, ko se niti ni izreklo do pritožbenega očitka, da je glede na dejstvo, da je tožena stranka opustila dolžno ravnanje in ni opravila pri tožniku vseh treh testov za izključitev okužbe z virusom hepatitisa B pred operativnim posegom, da bi lahko zaključila, da tožnik ni okužen z virusom hepatitisa B, in je v posledici tega prišlo do škode oziroma okužbe z virusom oziroma njegove reaktivacije in je zato z verjetnostjo večjo od 50 % dokazano, da vzrok za škodo izvira iz protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma iz njene sfere, oziroma s tem, ko se ni spuščalo v presojo pritožbeno izpostavljenega vprašanja, napačno uporabilo določbo 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in storilo bistveno kršitev pravil postopka po drugem odstavku točke 14 člena 339. ZPP; E. ali bi upoštevanje pritožbenega očitka v zvezi s kršitvijo pravil postopka, in sicer pravila 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vplivalo na materialnopravno pravilno odločitev sodišča glede podane odgovornosti tožene stranke oziroma konkretno, da je tožena stranka kršila pravila stroke oziroma ni izvajala vseh predpisanih standardov pri obravnavanju tožnika in je zato odgovorna tožniku za nastalo škodo glede na zgoraj navedeno, in odločitev sodišča, ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo tožene stranke in škodo; F. ali bi upoštevanje pritožbenega očitka v zvezi s kršitvijo pravila 8. člena ZPP oziroma pravilna uporaba tega pravila (katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi celotnega uspeha postopka) vplivala na materialnopravno pravilno odločitev sodišča glede podane odgovornosti tožene stranke oziroma konkretno, da je tožena stranka kršila pravila stroke oziroma ni izvajala vseh predpisanih standardov pri obravnavanju tožnika in je zato odgovorna tožniku za nastalo škodo glede na zgoraj navedeno, ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo tožene stranke in škodo; G. ali lahko izvedensko mnenje in izpoved prič nadomesti trditveno podlago pravdnih strank; H. ali bi ob pravilni uporabi pravil o trditveni podlagi pravdnih strank oziroma pravil 7. in 212. člena ZPP ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče moralo odločiti, da je tožnik z verjetnostjo, večjo kot 50 % dokazal, da je za škodo (okužbo s hepatitisom B) kriva transfuzija krvi oziroma dejstvo, da osebje toženke pri obravnavanju tožnika ni ravnalo z dolžno skrbnostjo, in tako vplivala na materialnopravno pravilno odločitev sodišča glede podane vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo.

Pomembnost vprašanj izkazuje s pomanjkanjem sodne prakse Vrhovnega sodišča in njeno neenotnostjo.

Zahteva tudi povračilo stroškov vloženega predloga.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (četrti odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške tega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.