Jedro

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident ni izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve (prepoved uporabe agresivne poslovne prakse). Očitno je spregledal, da sodišče prve stopnje ni presojalo zakonitosti odločbe o prekršku (če takšna sploh obstaja), za kar niti ni pristojno, temveč je presojalo zakonitost ukrepa tržnega inšpektorja, izdanega na podlagi 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Kakšne so konkretne posledice odločitve (na primer: vpliv na poslovanje) in zakaj so te zanj zelo hude pa revident ni navedel, niti izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Dravograd – Maribor, št. 0610-3404/2015-17-31016 z dne 15. 12. 2015, s katero je bilo odločeno, da se tožniku prepove uporaba agresivne poslovne prakse v odnosu do potrošnikov, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno, katero uporablja s tem, ko z vsebino oglasnih sporočil, ki jih pošilja naslovljenim potrošnikom po pošti, ter s celotno predstavitvijo nagradne igre, pri potrošnikih ustvarja lažen vtis, da so že dobili visoko denarno nagrado, in nedopustno vpliva na potrošnikovo odločitev o nakupu izdelkov iz priloženega kataloga, takšna poslovna praksa pa lahko povzroči oškodovanje potrošnikov v višini njihovega naročila, saj v nasprotnem primeru odločitve o nakupu ne bi sprejeli (prva točka izreka). Rok za izvršitev te odločbe je naslednji dan po vročitvi odločbe (druga točka izreka). Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (tretja točka izreka). Zavezanka mora tržno inšpektorico pisno obvestiti o izvršitvi te odločbe, takoj naslednji dan po poteku roka za izvršitev te odločbe (četrta točka izreka). Stroškov postopka ni bilo (peta točka izreka). Tožnik je vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z odločbo, št. 0211-12/2016-2-DU z dne 24. 3. 2016, zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

6. Revident meni, da gre v obravnavanem primeru za „pomembno pravno vprašanje, ki sega že v področje varstva ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), saj v opisu dejanskega stanja očitanih prekrškov Tržnega inšpektorata le-ti niso konkretizirani, saj niso navedeni podatki kupcev, za katere je tožeča stranka uporabila agresivno in zavajajočo poslovno prakso.“ Navedeno vprašanje utemeljuje z razlago določb Zakona o prekrških (ZP-1) in s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 76/2011 z dne 20. 11. 2011. 7. Revident ni izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve (prepoved uporabe agresivne poslovne prakse). Očitno je spregledal, da sodišče prve stopnje ni presojalo zakonitosti odločbe o prekršku (če takšna sploh obstaja), za kar niti ni pristojno, temveč je presojalo zakonitost ukrepa tržnega inšpektorja, izdanega na podlagi 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP). Ta v prvem odstavku določa, da so za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pristojni Tržni inšpektorat RS in drugi inšpekcijski organi v skladu s svojimi pristojnostmi. To pomeni, da revident s stališčem, ki se nanaša na standard konkretizacije opisa kaznivega ravnanja v prekrškovnem postopku, sam zase ne odpira vprašanja določnosti naložene obveznosti, ki je v opustitvi nezakonitega ravnanja.

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (na primer sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

10. Revident meni, da bi imela odločitev sodišča prve stopnje zanj zelo hude posledice, saj naj bi mu bilo prepovedano kakršnokoli oglaševanje, kar pa ne drži. Prepovedano mu je le oglaševanje, ki s celotno predstavitvijo nagradne igre pri potrošnikih ustvarja lažen vtis, da so že dobili visoko denarno nagrado in nedopustno vpliva na potrošnikovo odločitev o nakupu izdelkov iz priloženega kataloga oziroma oglaševanje, ki je bilo v konkretnem primeru prepoznano kot agresivna poslovna praksa. Kakšne so konkretne posledice odločitve (na primer: vpliv na poslovanje) in zakaj so te zanj zelo hude pa revident ni navedel, niti izkazal. 11. Ker revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije niti na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).