Jedro

Prvo in drugo vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije tožene stranke se nanašata na odločbo, torej na del tožbenega zahtevka, ki je bil na podlagi pritožbe tožene stranke pravnomočno zavrnjen. Tožena stranka v tem delu nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj je v tem delu s pritožbo uspela. Tretje vprašanje tožene stranke pa ni razumljivo zastavljeno oziroma razumljivo obrazloženo v smislu določb četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Zaradi tega je revizijsko sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbo tožene stranke, št. 1005-2/2011-70 z dne 27. 1. 2011 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki za obdobje od 15. 1. 2011 do takrat, ko bo opravljala dela in naloge letalskega inženirja, obračuna in izplača 20 % dodatka k osnovni plači (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe tožene stranke, št. 1005-2/2011-70 z dne 27. 1. 2011 zavrnilo (v I. točki izreka). V ostalem je pritožbo zoper sodbo in v celoti pritožbo zoper sklep zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka predlaga, da zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče RS dopusti revizijo glede pravnih vprašanj:

1.) Ali je v primeru, ko o določenem dodatku v odločbi o plači ni odločeno, o tem dodatku odločeno negativno ali pa sploh ni odločeno?

2.) Kaj z vidika vprašanja upravičenosti do nekega dodatka pomeni dokončna odločba o plači, ki o določenem dodatku ne določa ničesar?

3.) Kakšna je s časovnega vidika vsebina oz. obseg pristojnosti delodajalca za odločanje s splošnim aktom o tem, katerim delovnim mestom nek dodatek pripada in kakšna je vezanost sodišča na tak akt delodajalca? Navaja, da bo imela razrešitev teh vprašanj neposreden vpliv na vprašanje upravičenosti do dodatka kot nečiste denarne dajatve. Sodišče druge stopnje naj bi odločilo mimo dokončne in pravnomočne odločbe o plači. S tem, ko se je sodišče druge stopnje postavilo na stališče, da tožniku pripada pravica do dodatka k osnovni plači v višini 20 %, naj bi prevzelo pristojnost delodajalca (oz. vlade), za kar pa ni podlage. Vojaški letalski organ naj ne bi bil enota v smislu Sklepa Vlade z dne 17. 12. 2009, ampak organizacijska enota pri Generalštabu SV. Podana naj bi bila bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), saj naj bi sodišče najprej zagovarjalo stališče, da dodatek ni čista denarna dajatev, zaradi česar mora tožnik najprej ugovarjati zoper odločbo, s katero ji dodatek ni bil priznan, glede kasnejše odločbe o plači pa se ne postavi na enako stališče in ne sprejme ugovora tožene stranke o tem, da je bila kasneje tožnikova plača urejena s kasnejšo in neizpodbijano dokončno odločbo. V nasprotju s tem naj bi bil tudi izrek izpodbijane sodbe, ki razveljavlja odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti odločbe o plači in obrazložitev tega dela izreka. Navaja drugačno sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodbah Pdp 1033/2012 z dne 23. 11. 2012, Pdp 309/2012 z dne 31. 7. 2012 in Pdp 1098/2012 z dne 17. 1. 2013 in odstop od prakse Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 421/2007 z dne 15. 12. 2008, VIII Ips 124/2010 z dne 5. 3. 2012, VIII Ips 189/2007 z dne 8. 4. 2008 in VIII Ips 137/2008 z dne 25. 1. 2010. 4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je po drugem odstavku 374. člena ZPP nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu, ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena). Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora v predlogu za dopustitev revizije stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Sodišče druge stopnje je v predmetni zadevi v delu, ki se nanaša na odločbo tožene stranke, št. 1005-2/2011-70 z dne 27. 1. 2011, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nezakonita in jo razveljavilo, ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe zavrnilo. Prvo in drugo vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije tožene stranke se nanašata na odločbo, torej na del tožbenega zahtevka, ki je bil na podlagi pritožbe tožene stranke pravnomočno zavrnjen. Tožena stranka v tem delu nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj je v tem delu s pritožbo uspela. Tretje vprašanje tožene stranke pa ni razumljivo zastavljeno oziroma razumljivo obrazloženo v smislu določb četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Zaradi tega je revizijsko sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrglo (šesti odstavek 367.b člena in prvi odstavek 374. člena ZPP).