Jedro

V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.

Izrek

Zahteva prvotožeče in drugotožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Prvotožeča in drugotožeča stranka sta vložili tožbo proti odločbi tožene stranke št. 090-28/2011/8 z dne 9. 3. 2011, s katero je tožena stranka prvotožeči stranki kot organu naložila, da mora prosilcu A. d.o.o., Ljubljana, v roku 30 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo pogodbe o svetovanju in pomoči pri informacijski tehnologiji, sklenjeni dne 12. 3. 2010 med B. d.o.o. in organom, kopijo standardnega obrazca naročila, ki ga organ pošlje B. d.o.o. na podlagi pogodbe iz prejšnje alinee in standardnega obrazca poročila, ki ga B. d.o.o. pošlje organu na podlagi prejetega naročila in opravljene storitve v skladu s pogodbo iz 1. alinee 1. točke tega izreka.

V tožbi prvotožeča in drugotožeča stranka predlagata odpravo izpodbijane odločbe in hkrati predlagata sodišču, da naj na podlagi 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) zadrži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločbe. Zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljujeta z navedbo, da bi jima z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda, saj bi bilo po posredovanju domnevne informacije javnega značaja prosilcu in tretjim osebam v primeru, če bi se ugotovilo, da za to posredovanje ni obstajala ustrezna pravna podlaga, tako predhodno razkritje praktično nemogoče popraviti in bi torej tožeči stranki ostali brez pravnega varstva, saj bi bil zahtevani podatek glede na izid pravde že razkrit. Navajata, da po razlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) tožba, ki jo je zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca vložil organ, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe, vendar pa glede na različno sodno prakso in odločbo Ustavnega sodišča, obe tožeči stranki, še zlasti pa drugotožeča stranka, za katero ne velja določilo 4. odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu, izkazuje samostojen interes za predlagano začasno odredbo, kajti le z izdajo začasne odredbe se strankama lahko zagotovi pravica do poštenega sojenja.

V odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe tožena stranka navaja, da iz 3. odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu izhaja, da vložitev tožbe v upravnem sporu že na podlagi zakona zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Enako stališče izhaja tudi iz sklepa naslovnega sodišča opr. št. U 1444/07. Pripominja, da je določba 3. odstavka 10. člena ZInfP specialna samo v razmerju do 1. odstavka 32. člena ZUS-1, ki določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Namen in smisel te določbe ZInfP je zato (zgolj) v suspenzivnosti upravnega spora v primerih, ko je ta dopusten na podlagi ZUS-1. Namen določbe 3. odstavka 3. člena ZInfP zato ni v specialni ureditvi upravnega spora v postopkih dostopa do informacije javnega značaja, temveč v ureditvi enega od vprašanj upravnega spora in sicer vprašanja, ali tožba v upravnem sporu ovira izvršitev upravnega akta. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da predlog tožeče stranke kot nepotreben zavrne.

Stranka z interesom A d.o.o., Ljubljana, v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe meni, da je le-ta v celoti neutemeljen. Pojasnjuje, da je od prvotožeče stranke zahtevala prepis dokumentov, ki so po svoji naravi informacija javnega značaja, saj izvirajo iz delovnega področja organa in v zvezi z njihovim posredovanjem je tožena stranka v predhodnem postopku presodila, da zanje ne obstaja nobena od izjem po 6. členu ZDIJZ. Tožeča stranka le pavšalno navaja, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda, pri čemer ne konkretizira kakšno obliko škode je pri tem imela v mislih, niti ne pojasni, v čem naj bi bila njena nepopravljivost. Poudarja, da že pojmovno ni mogoče, da bi zgolj razkritje določenih podatkov, za katere je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da predstavljajo informacijo javnega značaja, samo po sebi sploh lahko imelo za posledico nastanek kakršnekoli pravno priznane škode. Obrazložitev tožeče stranke je tako prazna, da ne more biti predmet resne pravne presoje in niti ne utemeljuje zakaj naj bi bilo v konkretnem primeru upravičeno začasno omejiti načelo prostega dostopa do informacije javnega značaja. Ker v konkretnem primeru niso izkazani odločilni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe, ni moč prepoznati niti vrste niti oblike domnevne škode, kot tudi ni pojasnjeno v kakšni vzročni zvezi naj bi bila izvršitev obveznosti po izpodbijani odločbi in nastanek škode ter ni pojasnjeno v čigavi sferi naj bi do škode sploh prišlo, stranka z interesom sodišču predlaga, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Stranka z interesom, B. d.o.o., na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: V skladu z 2. odstavkom 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, ob upoštevanju citiranega 3. odstavka 10. člena ZinfP, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.

Iz navedenega razloga je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.