Jedro

Z identičnimi odgovori, kot jih je podalo v drugi zadevi, je pritožbeno sodišče revidenta, tedaj pritožnika, pustilo v dvomu o tem, ali se je z njegovimi pritožbenimi očitki res seznanilo ali jih je prezrlo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Oris zadeve in dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je imel ob poplavi 5. 11. 2012 pri prvi toženki sklenjeno premoženjsko zavarovanje. Sklenil ga je preko druge toženke kot zavarovalno zastopniške družbe ob sodelovanju tretje toženke kot zavarovalne agentke. Glede na splošne pogoje je zavarovanje vključevalo tudi škodo za primer poplave, a največ do zavarovalne vsote v višini 2.000,00 EUR za škodo na objektu in do enake višine za škodo na opremi.

2- Tožnik je trdil, da mu je tretja toženka zagotovila, da je zavarovanje v primeru poplav omejeno na novo vrednost hiše. Ta naj bi mu zagotovila tudi, da bo v primeru poplave dobil povrnjeno vso škodo na hiši, ki je zavarovana na novo vrednost do 107.000,00 EUR, in na opremi, ki je zavarovana na novo vrednost do 66.000,00 EUR. Na njenem nedopustnem ravnanju je gradil tudi odgovornost prve toženke. Druga toženka pa po njegovi oceni odgovarja tudi zato, ker tretje toženke ni ustrezno usposobila in izobrazila.

Po spremembi tožbe je zahteval solidarno plačilo toženk v višini 118.349,20 EUR. To je znesek nastale premoženjske škode na objektu in opremi, zmanjšan za prejeto zavarovalnino v višini 4.000,00 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe dopustilo in zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti. Tožniku je naložilo povračilo stroškov vsem trem toženkam. Z dopolnilnim sklepom je tožniku naložilo povračilo še dodatnih stroškov drugi toženki.

Ugotovilo je, da je bilo zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, skladno s tožnikovimi zahtevami, a le za izliv vode. Kritje škode iz naslova poplav pa je bilo omejeno na 2.000,00 EUR za objekt in enako za stanovanjsko opremo. Ocenilo je, da ga tretja toženka ni zavedla, saj so mu bili izročeni tudi Splošni pogoji, iz katerih jasno izhaja, da je zavarovalna vsota za primer poplav omejena. Zaključilo je, da tretji toženki ne gre očitati odgovornosti za zatrjevano škodo, posledično pa tudi ni podana odgovornost prve toženke, pa tudi ne odgovornost druge toženke zaradi opustitve ustreznega izobraževanja in usposabljanja tretje toženke.

4. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi zoper sodbo in dopolnilni sklep zavrnilo in ju potrdilo.

Kot odločilno je izpostavilo nedokazanost tožbenih trditev glede zahtevane sklenitve zavarovalne pogodbe, in sicer zavarovalne pogodbe glede premoženjskega zavarovanja tožnikovega objekta in opreme za primer poplav brez omejitve jamstva zavarovalnice.

Ocenilo je, da tožnik ne zatrjuje pravno priznane škode. Zanjo bi moral zatrjevati, da je zavarovalno pogodbo do omejitve zavarovalnih vsot brez omejitve zavarovalnega jamstva mogoče skleniti, s kom jo je mogoče skleniti in koliko bi znašala premija za takšno zavarovanje.

Pridružilo se je oceni, da je tožnik prejel splošne pogoje, in sicer tako ob ponudbi kot ob prejemu police, saj je že ob ponudbi s podpisom potrdil, da jih je prejel. Menilo je, da bi toženke tožniku lahko odškodninsko odgovarjale (a ne za vtoževano, pač pa za že obrazloženo škodo zaradi nesklenitve pogodbe), če bi mu tretja toženka izrecno jamčila, da sklenjeno zavarovanje krije vso škodo na opremi in objektu do dogovorjene zavarovalne vsote za primer poplav, a tega tožnik ni izkazal. Opravilo je primerjavo z zadevo istega pritožbenega sodišča II Cp 826/2014 z dne 23. 7. 2014 in ocenilo, da zadevi nista primerljivi, saj v obravnavani zadevi tožnik ni izkazal, da bi hotel skleniti zavarovanje z neomejenim jamstvom do višine zavarovalne vsote glede stanovanjske hiše in opreme.

**Revizijski postopek**

5. Tožnik vlaga revizijo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov vložene revizije.

Opozarja, da je že v pritožbi uveljavljal absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodbe sodišča prve stopnje po njegovi oceni ni mogoče preizkusiti. In sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev ključnega dejstva, to je, ali je tretja toženka tožnika zavedla pri sklenitvi zavarovalne pogodbe s tem, ko mu zatrjevala, da sklenjeno zavarovanje krije škodo na objektu in opremi v njem brez omejitve jamstva. Pri ugotavljanju tega dejstva se je sodišče po njegovi oceni oprlo le na izpovedi tretje toženke, direktorice druge toženke in prič A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E., ni pa se opredelilo do izpovedi tožnika ter prič F. F., G. G. in H. H. oziroma je njihovo izpoved le na kratko zavrnilo. Tako je glede priče F. F. navedlo le, da je tožnikova žena, nikjer pa se ni opredelilo do njene izpovedi glede tega, da je tretja toženka zagotavljala neomejeno kritje zavarovalnice za primer poplave. Izpoved G. G. je zavrnilo le zato, ker je vložila identično tožbo zoper prvo toženko, izpoved H. H. pa le zato, ker je tožnikov svak.

Izpostavlja, da je zaradi tega uveljavljal tudi kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja, da je lahko nedopustno ravnanje tretje toženke dokazoval le z izpovedmi: svojo, ženino in svakovo, saj pisnih dokazov ni. Ti sicer tudi izkazujejo ravno nasprotno od njegovih trditve. Ob tem bi moralo po njegovi oceni sodišče prve stopnje veliko večjo pozornost posvetiti oceni izpovedi, sodišče druge stopnje pa se opredeliti do njegovih pritožbenih očitkov. Pisni dokazi, na katere se je to sklicevalo, se namreč ne nanašajo na to edino pomembno dejstvo - ali je tretja toženka tožnika zavedla. Do njegovih očitkov zoper dokazno oceno o tem dejstvu se pritožbeno sodišče ni opredelilo, niti pojasnilo, zakaj je obrazložitev sodišča prve stopnje ustrezna, le povzelo je, da to ni dokazano. S tem pa ni odgovorilo na njegove očitke o bistvenih kršitvah postopka pred sodiščem prve stopnje.

Povzame, v potrditev katerih dejstev je predlagal zaslišanja izpostavljenih prič, in opozarja na sodno prakso sodišč, izdano v primerih, ki so po njegovi oceni primerljivi.

6. Prva in druga toženka sta na vročeno revizijo odgovorili. Tretja toženka odgovora ni podala.

Prva toženka opozarja na ugotovljeno, da je tožnik splošne pogoje prejel, a jih ni prebral, čeprav je to možnost imel. Pojasnjuje, zakaj izvedeni dokazi niso odločilni, in opozarja na nesklepčnost tožnikove tožbe.

Druga toženka izpostavlja razloge sodbe sodišča druge stopnje, da tožnik ni zatrjeval pravno priznane škode. Po njeni oceni tožnik navaja le nedovoljene revizijske razloge, ker želi izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Zaradi kršitve 8. člena ZPP po njeni oceni ne more odgovarjati sodišče druge stopnje. Dokazno oceno pa je po njeni oceni sodišče prve stopnje ustrezno in prepričljivo obrazložilo, z njo se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje.

Zahtevata povračilo stroškov odgovora na revizijo.

**Presoja revizijskega sodišča**

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče je ob njeni presoji uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP - E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017. 9. Sodišče druge stopnje je za zavrnitev pritožbe sicer navedlo več razlogov, kot ključno pa je izpostavilo ravno nedokazanost tožbenih trditev glede zahtevane sklenitve zavarovalne pogodbe s prvo toženko.1 Revident utemeljeno izpostavlja, da se do njegovih pritožbenih očitkov, ki se tičejo dokazne ocene, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v zvezi s tem, po oceni sodišča druge stopnje odločilnim dejstvom, ni opredelilo (vsaj ne v zadostni meri).

10, Uvodni odgovor sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb, je vsebinsko prazen. Razlogi, ki jih je glede sprejete dokazne ocene pritožbeno sodišče navedlo v 8. točki obrazložitve, pa se lahko nanašajo le tožnikove pritožbene očitke glede tega, ali je splošne pogoje prejel. 11. Kakor je razbrati iz nadaljevanja (predvsem iz naslednje, 9. točke obrazložitve), bi toženke kljub temu, da je tožnik splošne pogoje prejel, odgovarjale za škodo, če bi tožnik izkazal, da mu je tretja toženka izrecno jamčila, da zavarovanje obsega kritje vse škode na opremi in tožnikovi nepremičnini do dogovorjene zavarovalne vsote. Sklepalo je torej, da tožnik takšnega ravnanja tretje toženke ni izkazal. Tej ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki se ji je pritožbeno sodišče pridružilo, pa je pritožnik namenil tudi del svojih pritožbenih očitkov, nanizanih predvsem od strani 6 do strani 10 pritožbe.

12. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so razlogi, ki jih je v potrditev izpodbijane odločitve navedlo sodišče druge stopnje, pravzaprav identični razlogom, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v zadevi I Cp 417/2016, ko je obravnavalo pritožbo oškodovanke, ki je škodo utrpela v istem škodnem dogodku. Ker je tako, tudi razlogov o pravno nepriznani škodi, ki jih je pritožbeno sodišče vneslo v obrazložitev, ni mogoče šteti kot samostojnih razlogov, ki bi lahko narekovali zavrnitev tožnikove pritožbe in sedaj zavrnitev tožnikove revizije.

13. Revidenta, tedaj pritožnika, je pritožbeno sodišče pustilo v dvomu o tem, ali se je z njegovimi pritožbenimi očitki res seznanilo ali jih je prezrlo. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

**Odločitev o reviziji in revizijskih stroških**

14. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču, da bo ponovno opravilo presojo tožnikovih pritožbenih razlogov.

15. Odločitev o revizijskih stroških je pridržalo za končno odločbo.

1 Primerjaj 6. točko obrazložitve sodišča druge stopnje.