Jedro

Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ker naj bi bil neupravičeno odsoten z dela od 7. 11. 2005 do 12. 11. 2005. Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno razsojeno, da je bil v istem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, z odsotnostjo z dela ni kršil pogodbenih obveznosti in je bila zato izredna odpoved nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 2005. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku ter odločilo, da mora tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da tožnik namerno ni kršil pogodbenih obveznosti z neopravičeno odsotnostjo z dela v času od 7. 11. 2005 do 12. 11. 2005, saj je bilo v socialnem sporu zaradi priznanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja Ps 1915/2005 pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik v tem obdobju (skupno od 4. 11. 2005 do 5. 12. 2005) začasno nezmožen za delo. Tožba je bila vložena pravočasno v 30-dnevnem roku, saj vročitev 16. 12. 2005 ni bila opravljena, ker vročevalec ob tožnikovi odklonitvi sprejema pisemske pošiljke z izredno odpovedjo te ni pustil niti v nabiralniku niti v stanovanju.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do tožnikove zlorabe, pri kateri je 16. 12. 2005 zavrnil sprejem pisma z izredno odpovedjo, potem ko je glede sprejema poklical sindikalnega zaupnika. Tožnik je bil že 30. 11. 2005 seznanjen z razlogi za izredno odpoved, poleg tega je bilo na spremnem dopisu napisano, da gre za za izredno odpoved, zato je bil že ob zavrnitvi sprejema pošiljke seznanjen z izredno odpovedjo in je bila tožba vložena prepozno. Ni bistvena pravilnost vročitve po 144. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji), ampak je pomembna sama seznanjenost z razlogi za odpoved v skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02). Tožnik je izpovedal, da mu je bila odpoved vročena 19. 1. 2006, sodišče pa je protispisno zaključilo, da mu je bila vročena 18. 1. 2006. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti, saj je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje izvedenca v socialnem sporu med tožnikom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ps 1915/2005, čeprav tožena stranka ni bila stranka tega postopka. Ne bi smeli biti zavrnjeni dokazni predlogi tožene stranke, s katerimi bi ji bilo omogočeno dokazovanje, da je zaključek izvedenca iz socialnega spora nepravilen. Pravnomočna sodba veže le sodišče in stranke, ki so v pravdi sodelovale (subjektivne meje pravnomočnosti).

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Po presoji revizijskega sodišča ni podana zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede obrazloženosti datuma prejema oziroma seznanitve z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika. Sodišče je za datum vročitve izredne odpovedi štelo 18. 1. 2006, pri tem pa je upoštevalo tožnikove navedbe in njegovo zaslišanje na glavni obravnavi dne 12. 12. 2006. Tožnik je najprej izpovedal, da je izredno odpoved prejel 18. 1. 2006, potem pa je navedel 19. 1. 2006. Vendar je v ostalih listinah spisa naveden 18. 1. 2006, poleg tega pa ta razlika na pravočasnost vložitve tožbe z dnem 3. 2. 2006 v roku 30 dni iz tretjega odstavka 204. člena ZDR sploh nima vpliva.

8. Drugostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila opravljena 16. 12. 2005, ko je ta po telefonskem razgovoru s sindikalnim zaupnikom zavrnil sprejem pisemske pošiljke z izredno odpovedjo, vročevalec pa je pošiljko vrnil revidentu. ZPP v 144. členu namreč določa, da kadar naslovljenec brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; s tem se šteje, da je vročitev opravljena. Vročevalec v obravnavni zadevi ni pustil pisemske pošiljke niti v stanovanju niti v predalčniku niti ga ni pritrdil na vrata stanovanja, ampak ga je vrnil revidentu. Zato ni bil izpolnjen pogoj za zakonsko fikcijo vročitve.

9. Tretji odstavek 204. člena ZDR določa, da lahko delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik prejel izredno odpoved 18. 1. 2006, je bila tožba dne 3. 2. 2006 pravočasno vložena.

10. Po presoji revizijskega sodišča ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zaradi tega, ker sta sodišči pri svojem odločanju upoštevali pravnomočno rešen socialni spor Ps 1915/2006. V njem je bilo v sporu med tožnikom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 7. 11. 2005 do 12. 11. 2005. Revident mu je zaradi odsotnosti z dela za isto obdobje izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Sodišči sta se pri svoji obrazložitvi sicer res nista sklicevali samo na dejstvo pravnomočnosti odločitve v socialnem sporu Ps 1915/2006 o zakonskem dejanskem stanju tožnikove začasne nezmožnosti za delo zaradi zdravstvenih razlogov, ampak nepravilno tudi na izvedensko mnenje v tej zadevi, kar pa na pravilnost izpodbijane sodbe nima vpliva. Ker izvedensko mnenje ni odločilno dejstvo za odločitev v obravnavani zadevi, neizvedba dokazov, ki bi dokazovali nasprotna dejstva glede na ugotovitve izvedenskega mnenja, ne predstavlja kršitve revidentove pravice do izjavljanja in s tem bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

11. Odločilno je samo dejstvo pravnomočne odločitve, po kateri je bil tožnik upravičen do začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni. Prvi odstavek 169. člena ZDR določa, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Odločitev o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni in upravičenosti odsotnosti z dela predstavlja zato predhodno vprašanje in ni stvar proste presoje dokazov niti se z upoštevanjem pravnomočne sodne odločbe ne zagreši „vnaprejšnje dokazne ocene“. Če je predhodno vprašanje že rešeno, je sodišče vezano na dejstva (1), ki tvorijo zakonski dejanski stan, ki je zaobjet s pravnomočnim izrekom, kar temelji na varovanju pravnomočnih odločb v 158. členu Ustave RS. Iz spisa izhaja, da je revident za socialni spor lahko izvedel že med njegovim potekom, saj je tožnik s pripravljalno vlogo z dne 28. 9. 2006 celo predlagal prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja, zato je imel revident možnost, da bi si s svojo aktivnostjo v socialnem sporu zagotovil status stranskega udeleženca. Tekom tega delovnega spora pa je bil revidentu omogočen vpogled v spis Ps 1915/2006. Revidentu tako ni bila kršena pravica do obojestranskega zaslišanja v postopku.

12. Po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepno huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj bi bil neupravičeno odstoten z dela od 7. 11. 2005 do 12. 11. 2005, s čimer naj bi namerno kršil svoje pogodbene obveznosti. Ker pa je bilo pravnomočno razsojeno v socialnem sporu Ps 1915/2006, da je bil tožnik v istem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, tožnik z odsotnostjo z dela ni kršil pogodbenih obveznosti in je bila podana izredna odpoved nezakonita.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Teorija opozarja tudi na meje vezanosti – Rijavec, 2005, v Pravdni postopek zakon s komentarjem, str. 130-133.