Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da od delodajalca utemeljeno ni pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, če zagovor oziroma nasploh stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na obstoj utemeljenega razloga za odpoved ne moreta več vplivati. V takem primeru zagovor ne more imeti smisla. Za tak položaj je šlo tudi v tožničinem primeru, ko zaradi poteka časovno omejenega imenovanja v pedagoški naziv in ponovne neizvolitve v naziv pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi objektivno ni več izpolnjevala.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici 12. 7. 2007. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi in za vrnitev tožnice na delo ter povračilo stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka tožnice na zagovor pred odpovedjo dne 6. 7. 2007 ni ustrezno povabila in jo predhodno ni pisno seznanila z razlogom za odpoved, hkrati pa se ni sklicevala na okoliščine, zaradi katerih ji zagovora ne bi bila dolžna omogočiti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena in prvega odstavka tega člena (pred sodiščem druge stopnje) Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodišču očita, ker glede na pred sodiščem ugotovljene okoliščine odpovedi ni samo presodilo obstoja okoliščin, zaradi katerih tožnici ni bila dolžna omogočiti zagovora v smislu določb drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ker je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana zato, ker ji je potekla izvolitev v naziv asistentke in v naziv v postopku habilitacije ni bila ponovno izvoljena, tožnica ni izpolnjevala pogojev za nadaljevanje opravljanja pedagoškega dela oziroma nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Na obstoj teh objektivnih dejstev tožničin zagovor ne bi mogel vplivati. Glede na to je sodišče tudi zmotno štelo, da niso obstajale okoliščine, zaradi katerih tožena stranka tožnici niti ni bila dolžna zagotoviti zagovora v smislu navedenih določb ZDR.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Če sodišče posameznih pravno pomembnih dejstev ne ovrednoti z vidika določb materialnega prava, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (niti v smislu določb 14. točke drugega odstavka in niti v smislu določb prvega odstavka 339. člena ZPP), temveč se tako ravnanje sodišča presoja z vidika pravilne oziroma zmotne uporabe materialnega prava. Zato v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane.

7. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je podan razlog (nesposobnosti) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

8. V skladu s 55. členom Zakona o visokem šolstvu (ZVis) morajo biti visokošolski sodelavci, med katere so uvrščeni tudi asistenti (54. člen ZVis), izvoljeni v naziv, s tem, da se izvolitev v naziv v skladu z zakonom in merili za izvolitev uredi v statutu visokošolskega zavoda. Na podlagi 187. člena Statuta tožene stranke je asistent izvoljen v naziv za tri leta. Če po preteku te dobe ni ponovno izvoljen v naziv, na podlagi 203. člena Statuta ne more več opravljati izobraževalnega, znanstveno raziskovalnega in umetniškega dela na Univerzi.

9. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerimi je soglašalo tudi sodišče druge stopnje, je imela tožnica pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del na delovnem mestu visokošolske sodelavke – asistentke na Pedagoški fakulteti tožene stranke. Sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila tožnici podana zato, ker naj bi ji 29. 6. 2007 potekla izvolitev v naziv, s tem, da je senat Pedagoške fakultete 26. 6. 2007 sklenil, da se tožnice ponovno ne izvoli v naziv asistentke, kar pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za zasedbo pedagoškega, to je dotedanjega delovnega mesta, oziroma na podlagi določb statuta tožene stranke ne izpolnjuje pogojev za opravljanje visokošolskega izobraževalnega dela.

10. Na podlagi gornjih ugotovitev sodišče ugotavlja, da je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti zato, ker v smislu druge alinee prvega odstavka 88. člena ZDR ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih v zakonu oziroma na njegovi podlagi izdanem predpisu. Šlo je torej za objektivni razlog za odpoved, na katerega tožničin zagovor ne bi mogel vplivati, saj v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnica neizvolitve v naziv ni mogla izpodbijati.

11. V drugem odstavku 83. člena ZDR pravice do zagovora ne določa v absolutnem smislu, saj predvideva, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, pa tudi v primeru, če delavec zagovor odkloni oziroma če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da od delodajalca utemeljeno ni pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, če zagovor oziroma nasploh stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na obstoj utemeljenega razloga za odpoved ne moreta več vplivati. V takem primeru zagovor ne more imeti smisla (1). Za tak položaj je šlo tudi v tožničinem primeru, ko zaradi poteka časovno omejenega imenovanja v pedagoški naziv in ponovne neizvolitve v naziv pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi tožnica objektivno ni več izpolnjevala.

12. Glede na navedeno je sodišče zmotno presodilo, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora v smislu določb drugega odstavka 88. člena ZDR, saj so že glede na v odpovedi ugotovljene razloge obstajale okoliščine, zaradi katerih tožena stranka takega zagovora tožnici ni bila dolžna omogočiti.

13. Zaradi zmotne presoje pravice do zagovora se sodišče ni opredelilo do drugih vprašanj v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo, da bo lahko sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku razčistilo in zavzelo stališče tudi do drugih izpostavljenih vprašanj, ki so lahko pomembna za zakonitost sporne odpovedi.

Op. št. (1): Glej tudi sodbo VIII Ips 513/2008 z dne 8. 11. 2010.