Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep, vendar to ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Revizija zoper tak sklep ni predvidena, torej velja enako tudi za predlog za dopustitev revizije.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencema, da nerazdelno plačata tožnici odškodnino v znesku 4.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, višji zahtevek tožnice za plačilo 4.345,83 EUR pa je zavrnilo. Gre za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je pri tožnici nastala oziroma se je razvila v posledici spolnega nadlegovanja in s tem kršitve njenih osebnostnih pravic. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnice in tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava pri odmeri višine odškodnine. Pri tem navaja, da primerljive sodne prakse ni, da pa je glede na okoliščine primera, ki jih natančneje navaja, priznana odškodnina občutno prenizka. Uveljavlja tudi vprašanje pravilne odmere stroškov postopka, pri čemer se zavzema za vrednotenje uspeha posebej po temelji in višini. V zvezi s tem se sklicuje tudi na sodno prakso.
3. Predlog ni dovoljen oziroma ni popoln.
4. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (5. odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), vendar to ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal (1. odstavek 384. člena ZPP). Zato revizija zoper tak sklep sploh ni predvidena, torej enako velja tudi za predlog za njeno dopustitev (374. člen ZPP).
5. V zvezi z odločitvijo o višini odškodnine predlog ne vsebuje vseh sestavin, ki so določene v 4. odstavku 367.b člena ZPP (natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in pravila, ki naj bi bilo prekršeno, z navedbo okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse). Zato ga je tudi v tem delu revizijsko sodišče zavrglo (6. odstavek 367.b člena ZPP).