Jedro

Ob uveljavljanju zahtevka za odmeno zaradi uporabe tuje stvari je dovolj, da tožnica izkaže imetništvo prostora ne tudi lastništva.

Po sodni praksi je nadomestilo za korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 198,87 EUR za vsak mesec od vključno novembra 2002 do vključno februarja 2006 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila in ji povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo ugovor aktivne legitimacije, saj tožnica ni edina lastnica prehodne sobe in bi morali tožiti vsi solastniki kot enotni sosporniki. Prehodna soba je bila dana toženki v uporabo za prehod že ob sklenitvi najemne pogodbe, zato ji sodišče neutemeljeno očita, da bi morala skleniti dodatno pogodbo za prehodno sobo in plačevati najemnino. Ne gre za neupravičeno obogatitev. Glede višine uporabnine poudarja, da ne more iti za najemnino, pač pa eventualno za obrabnino, ki jo je treba ugotoviti z izvedencem gradbene stroke, pri čemer je dokazno breme na tožnici. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker je sodišče prve tri obravnave opravilo brez toženke, čeprav je bila opravičeno odsotna in je pravočasno podala predlog za preklic. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za pisarno v L. v izmeri 25 m2 Dogovorjena najemnina je bila nadomestilo za uporabo pisarne, souporabo hodnika, sanitarij in kuhinje v skupni izmeri 23,68 m2. Razlika 1,32 m2 (do pogodbeno dogovorjenih 25 m2) je bila najemnina za uporabo prehodne sobe na način, da je toženka preko nje lahko (le) dostopala do svoje pisarne. Toženka je prehodno sobo v izmeri 17,23 m2 uporabljala v celoti, za svojo uporabo pa ni želela skleniti najemne pogodbe in plačevati najemnine, zato tožnica v obravnavani pravdi zahteva plačilo uporabnine za dodatnih 15,91 m2. 7. Neutemeljen je očitek v zvezi s tožničino stvarno legitimacijo. Do nadomestila koristi na podlagi 198. člena OZ je upravičen imetnik stvari, nadomestilo koristi pa je dolžan dati tisti, ki je imel korist od uporabe tuje stvari. Ker so bili solastniki dogovorjeni, da ima tožnica v posesti in uporabi del stanovanja, v katerem je tudi sporna prehodna soba (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP), ima tožnica zahtevek proti toženki, ki je to prehodno sobo v celoti uporabljala, ne da bi za to imela pravno podlago. Ob uveljavljanju zahtevka za odmeno zaradi uporabe tuje stvari je namreč dovolj, da tožnica izkaže imetništvo prostora in ne tudi lastništva.

8. Odločitev sodišča prve in druge stopnje, da ima tožnica pravico do plačila uporabnine, je materialnopravno pravilna. Toženka je v obdobju od novembra 2002 do februarja 2006 uporabljala (tudi) prehodno sobo, katere najem ni bil dogovorjen v najemni pogodbi med pravdnima strankama. Revizijsko nesprejemanje te dejanske ugotovitve ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker toženka ni uporabljala prehodne sobe le za dostop do svoje pisarne, pač pa jo je uporabljala v celoti, mora tožnici povrniti korist, ki jo je imela zaradi brezplačne uporabe. Tožnica je bila namreč prikrajšana, ker ni dobila najemnine tudi za uporabo prehodne sobe preko dogovorjenega obsega. Zato je zahtevek na plačilo uporabnine utemeljen (198. člen OZ).

9. Višina uporabnine predstavlja korist, ki jo je toženka imela s tem, da je brezplačno uporabljala večji del nepremičnine, kot je bil dogovorjen z najemno pogodbo. Po sodni praksi je nadomestilo za takšno korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar(1). Sodišče prve stopnje je za primerjavo vzelo izpis iz malih oglasov Salomonov oglasnik in tako na primeren način ugotovilo višino toženkine koristi.

10. Očitana bistvena kršitev postopka ni podana. Izjavljanje v postopku je pravica stranke, ne pa obveznost, zato stranke ni mogoče prisiliti k temu, da bi se udeležila naroka za glavno obravnavo (282. člen ZPP). V obravnavanem primeru toženka svoje odsotnosti na prvem naroku 16. 1. 2008 ni opravičila na ustrezen način (da bi pravočasno predložila zdravniško potrdilo). Sodišče tega naroka niti ni opravilo. Tudi na naslednjem naroku 5. 3. 2008 je bil izostanek obeh (pooblaščenca in stranke) neupravičen (ugotovitve na list. št. 99 spisa). Na tretji narok 23. 5. 2008 je pristopil le pooblaščenec toženke, kar zadostuje za pravilno izvedbo naroka. Na zadnji narok 11. 7. 2008 pa je pristopila toženka osebno, zato je bil izveden tudi dokaz z njenim zaslišanjem. Ker je bilo vabilo za odsotno toženko in njenega pooblaščenca vsakič pravilno izkazano, toženki s tem, ko je bil eden od narokov opravljen v njuni odsotnosti, ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo toženke na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej npr. zadevi II Ips 533/2001 in II Ips 714/2004.