Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost prodajnih pogodb z dne 28. 12. 2010, z dne 29. 12. 2010 in z dne 12. 1. 2011 glede prodaje tam navedenih nepremičnin med tožencema, neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist prvega toženca ter vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, to je ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist drugega toženca.
2. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je relevanten za odločanje v revizijskem postopku, pritožbo drugega toženca zavrglo.
3. Drugi toženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da reviziji ugodi in odločbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasil je stroške revizijskega postopka.
4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Iz podatkov spisa izhaja, da je drugi toženec v postopku osebnega stečaja. Drugi toženec je po odvetnici vložil revizijo. Iz revizije, ki ji je priloženo pooblastilo, ki ga je drugi toženec sam dal odvetnici, izhaja, da je stečajni upravitelj odklonil podelitev pooblastila za vložitev revizije (sprotna opomba št. 1 na 3. strani revizije).
7. Po določbi prvega in drugega odstavka 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka med drugim prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika (101. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.
8. V konkretnem primeru je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb in na tej podlagi izvedenih prenosov lastninske pravice v škodo drugega toženca. Zato gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Posledica omejitve poslovne sposobnosti je, da je oseba v postopku osebnega stečaja procesno sposobna zgolj v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pri razpolaganju s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, ki stečajnega dolžnika v zvezi s tem premoženjem tudi zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev in ločitvenih in izločitvenih pravic oziroma drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase (1. in 3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).1
9. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije (prvi odstavek 78. člena v zvezi s prvim odstavkom 79. člena in 95. členom ZPP). Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena, ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).
10. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Prim. sklepa VS RS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016 in X Ips 251/2016 z dne 30. 11. 2016.