Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga s strani osebe, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna. Te napake tudi ni mogoče odpraviti, saj fizična oseba te lastnosti ne more spet pridobiti. Kadar torej predlog vloži oseba, ki je umrla že pred vložitvijo predloga, sodišče predlog zavrže.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 16.1.2009 razveljavi.
Predlagatelj A. M. sam nosi stroške odgovora na pritožbo.
: Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16.1.2009 odločilo, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki teče po pokojni predlagateljici, to je M. M. iz Domžal. Zoper ta sklep vlagata pritožbo nasprotna udeleženca A. in M. O., in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb Zakona o pravdnem postopku. Predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da odloči, da se postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje. Navajata, da prekinitev postopka ni v skladu z razlogi, ki jih je navedlo sodišče. V času vložitve predloga za določitev meje je bila predlagateljica M. M. že pokojna in jo je sodišče zato nepravilno štelo za stranko v tem postopku. Dejansko je postopek tekel zgolj na predlog predlagatelja A. M. in je zato sklicevanje sodišča na prekinitev postopka zaradi smrti stranke povsem nepravilno. Navaja še, da lahko postopek za ureditev meje predlaga tudi zgolj eden od solastnikov nepremičnine s tem, da bi lahko sodišče v tem primeru povabilo dediče pokojne solastnice kot udeležence postopka. Prekinitev postopka tudi ni smotrna, saj gre za zadevo v kateri imajo stranke tako pravni kot premoženjski interes, da se hitro končna. Nasprotni udeleženec je namreč v letu 2005 že neuspešno prodajal svojo nepremičnino ravno zaradi neurejene meje, postopek po pokojni M. M. pa traja že več let in tudi ne kaže, da bo v kratkem zaključen. Predlagata še, da sodišče povabi dediče pokojne M. M., to sta sin T. M. in hčerka N. M. L., da v tem postopku nastopita na strani predlagajoče stranke ali da se postopek nadaljuje zgolj s predlagajočo stranko.
Predlagatelj A. M. je po svoji pooblaščenki na pritožbo odgovoril in smiselno predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov spisa (priloge A8, izpisa CRP na list. št. 35, predloga za ureditev meje) izhaja, da je bila predlagateljica M. M. v trenutku vložitve predloga za ureditev meje (21.4.2006) že pokojna. Umrla je 18.2.2006. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga s strani osebe, ki je umrla pred njegovo vložitvijo ni dopustna. Te napake tudi ni mogoče odpraviti, saj fizična oseba te lastnosti ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba sicer dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo kot je prvotni predlagatelj. Kadar torej predlog vloži oseba, ki je umrla že pred vložitvijo predloga, sodišče (praviloma že v fazi preizkusa) predlog zavrže, upoštevaje pri tem 81. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Glede na navedeno ni nobene pravne podlage za odločitev sodišča, da ta nepravdni postopek prekine do zaključka zapuščinskega postopka po pokojni M. M., saj slednja v tem postopku nikoli ni imela sposobnosti biti stranka. Takšnega stališča ne spreminja niti dejstvo, da je bil pokojni M. M. v postopku, ki je tekel pred Območno geodetsko upravo v Ljubljani s sklepom z dne 20.3.2006 postavljen začasni zastopnik, saj po 51. členu Zakona o upravnem postopku začasni zastopnik sodeluje samo v postopku oziroma pri dejanju, za katerega je postavljen in le toliko časa, dokler so podani razlogi za to, poleg tega pa je že sama postavitev začasnega zastopnika pokojni osebi, upoštevajoč določilo 51. člena ZUP tudi sicer vprašljiva. Predlagatelj A. M. zato v nobenem primeru ni imel podlage, da pokojno M. M. navede kot predlagateljico, sebe pa kot začasnega zastopnika le-te.
Ker glede na obrazloženo sodišče ni imelo zakonske podlage za prekinitev tega nepravdnega postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo. Pred nadaljevanjem postopka bo moralo sodišče v zvezi s predlogom, ki ga je vložila pok. M. M., postopati po že citiranem 81. členu ZPP, ki se v nepravdnih postopkih smiselno uporablja.
Ker po 35. členu ZNP vsak udeleženec sam trpi svoje stroške, odgovor na pritožbo pa tudi ni v ničemer prispeval k rešitvi pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške odgovora na pritožbo, ki ga je vložil predlagatelj A. M., nosi sam.