Jedro

Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.

Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne ... 8. 2014 sklenila udeleženca (I. točka izreka); - dopustilo sodno poravnavo, po kateri se ml. A. A., EMŠO: ... 2015, in ml. B. B., EMŠO: ... 2017, ob razvezi zaupata v vzgojo in varstvo materi C. C. in očetu D. D., skupna starševska skrb pa se izvaja tako, da bosta ml. A. A. in B. B. med tednom pri materi, vsaj en dan med tednom pa pri očetu, pri čemer bo oče vsak ponedeljek mater obvestil, kateri dan v tednu bosta hčerki preživeli pri njem; hčerki bosta preživeli pri očetu tudi vsak drugi vikend od petka do nedelje, ter izmenjaje med prazniki in medletnimi šolskimi počitnicami (II. točka izreka); - ugotovilo, da je naslov stalnega bivališča ml. A. A. in B. B. na naslovu E., kar je hkrati tudi naslov za vročanje pošiljk (III. točka izreka); - nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora od 1. 5. 2022 dalje do prve uskladitve preživnine z rastjo plač in življenjskih stroškov na podlagi sklepa Vlade RS na TRR predlagateljice za preživljanje mladoletne hčerke A. A. plačevati mesečno preživnino v znesku 323 EUR, za preživljanje mladoletne hčerke B. B. pa 473 EUR, in sicer do 18. dne v mesecu za tekoči mesec, po uskladitvi pa v zneskih, določenih z vsakokratnimi obvestili centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; za obdobje od 4. 11. 2020 do 30. 4. 2022 zapadle preživninske obroke za obe mladoletni hčerki pa plačati v 15 dneh z upoštevanjem delnih plačil, v višini kot izhaja iz IV. točke izreka; - zavrnilo, kolikor je predlagateljica zahtevala več ali drugače (V. točka izreka); - v celoti zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (VI. točka izreka) in - odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega nepravdnega postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz IV. in VII. točke izreka se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka ter posledično nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma podrejeno samo odloči o predlogu.

Procesna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana zaradi neizvedbe dokaza z vpogledom v javno dostopne evidence o dohodkih podjetnice F. F. s. p. za leto 2021. Čeprav je sprejelo sklep o izvedbi tega dokaza, ga sodišče ni izvedlo in tega ni obrazložilo, kar je v nasprotju z ustaljeno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča. S tem, ko ni izvedlo tega dokaza, je tudi dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotna udeleženka je iz blagajne jemala gotovino. Nemogoče je, da bi s 780 EUR prihodkov mesečno pokrivala zatrjevane potreb deklic. Še bolj verjetno je, da je iz blagajne jemala gotovino v letu 2021, ko po lastni izpovedbi ni izstavljala računov. Navedba sodišča, da prihodki podjetnice F. F. s. p. niso relevantni, ker ima predlagateljica svoj s. p., ne dosega kriterija obrazloženosti. Na podlagi 34. člena v povezavi s 6. členom ZNP-1 zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja in materialnopravno pravilne odločitve o preživninski obveznosti strank pritožnik predlaga izvedbo dokaz z vpogledom v izkaz poslovnega izida in v bilanco stanja G., F. F. s. p. za leto 2021, zaslišanje F. F. in vpogled v interno evidenco za dvigovanje gotovine iz podjetja G., F. F. s. p., ki naj jo skladno z 227. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 predloži predlagateljica.

Pri presoji premoženjskih zmožnosti bi moralo sodišče upoštevati tudi 90.000 EUR, ki jih je nasprotni udeleženec predlagateljici izplačal iz naslova deleža na skupnem premoženju. Posledično je zmotna materialnopravna ocena o porazdelitvi preživninskega bremena 70 % : 30 %. Ta ocena je zmotna tudi zato, ker bosta deklici pri nasprotnem udeležencu preživeli vsaj 45 % časa, kar pomeni višje stroške na strani nasprotnega udeleženca in nižje stroške na strani predlagateljice.

Tudi materialnopravna ocena primerne preživnine je zmotna. Sodišče je zmotno ocenilo potrebe za nakup oblačil in obutve. Edini listinsko izkazan višji strošek je nakup jakne, ki pa ne predstavlja vsakomesečnega stroška. Znesek 70 oziroma 80 EUR mesečno je znatno previsok in močno odstopa od povprečja ter tudi ni v okviru finančnih sposobnosti strank. Tudi znesek 90 EUR za vsako od deklic mesečno za prehrano znatno presega dejanske stroške glede na potrebe deklic v starosti 7 in 5 let. Ocena je previsoka tudi glede na obseg stikov in dejstvo, da imata prehrano v šolo in v vrtcu, poleg tega pa stroški za prehrano niso izkazani z listinami.

Med stroške preživljanja je sodišče vključilo tudi strošek za igrače v višini 30 EUR mesečno za vsako od deklic, ki naj bi bil povezan tudi z različnimi razvedrili. Deklici nimata nobenih dejavnosti, ki bi bile povezane s pripomočki.

Odločitev o višini preživnine za A. A. v višini 484 EUR za čas od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 in v višini 323 EUR za čas od 1. 9. 202 dalje ni obrazložena in se je ne da preizkusiti. Upoštevajoč obrazložitev bi za čas od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 morala znašati 592 EUR in ne 692 EUR. Odločitev v delu, ki presega 592 EUR, ni obrazložena.

Glede stroškov postopka bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 40. člena ZNP-1, ker je predlagateljica z nerazumnim pogojevanjem ureditve stikov s plačevanjem pretirano visoke preživnine sama povzročila stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika, DZ).

7. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje (11. točka obrazložitve), pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov. Ker posamezni stroški mesečno variirajo, mora biti preživnina določena s pravo mero, ki je ne bo porušila vsaka sprememba v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.

8. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov ne o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih sposobnosti roditeljev in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na argumente sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe mld. A. A. po posameznih obdobjih1 od 417 do 462 EUR, mld. B. B. pa od 277 do 677 EUR. Pritožbeno sodišče ne dvomi v oceno sodišča prve stopnje, da je strošek iz naslova nakupa oblek in obutve za mld. A. A. 80 EUR mesečno, za mld. B. B. pa 70 EUR mesečno. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je predlagateljica z listinami kot edini višji strošek izkazala nakup jakne, ki ne nastaja mesečno. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja. Tudi stroškov prehrane deklic predlagateljici iz istega razloga ni bilo treba izkazati z listinami. Strošek prehrane 90 EUR mesečno za vsako od deklic ni pretiran in je ustrezen njuni starosti in splošno znanim dejstvom o cenah hrane. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je med stroške za igrače v višini 30 EUR mesečno za vsako od deklic, vključilo tudi stroške povezane z različnimi razvedrili s pojasnilom, da so za skladen razvoj potrebni različni pripomočki in dejavnosti, ki krepijo fino motoriko, motoriko nasploh, izražanje in drugo. Argument pritožbe, da so ti stroški pretirani, ker deklici nimata nobenih dejavnosti, ki bi zahtevale kakšne pripomočke, ni prepričljiv. Zakaj bi stroški, povezani s skladnim razvojem otroka, nastajali le če bi bili deklici vključeni v dejavnosti, pritožba ne pojasni. Ocenjena višina potreb iz tega naslova je v celoti sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev, zlasti očeta, tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti.

9. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da odločitev o višini preživnine za mld. A. A. v višini 484 EUR za čas od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 in v višini 323 EUR za čas od 1. 9. 2021 dalje ni obrazložena. Ugotovljene potrebe mld. A. A. so razvidne iz posameznih točk obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ga je zato mogoče preizkusiti. Očitno ga je lahko preizkusil tudi pritožnik, ki navaja, da bi upoštevaje obrazložitev sodišča prve stopnje morali stroški za mld. A. A. za obdobje od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 znašati 592 EUR in ne 692 EUR, za obdobje od 1. 9. 2021 dalje pa 412 EUR in ne 462 EUR. Čeprav gre pri preživnini za celovito oceno otrokovih potreb, je pritožbeno sodišče zaradi odgovora na pritožbene navedbe preverilo tudi seštevek ugotovljenih potreb mld. A. A. za sporni obdobji. Ugotovilo je, da je seštevek pravilen, in sicer za obdobje od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 znaša 692 EUR2, za obdobje od 1. 9. 2021 dalje pa 462 EUR3. Pritožnik mora pokriti 70 % potreb mld. A. A., kar znaša za obdobje od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 484,40 EUR, za obdobje od 1. 9. 2021, ko so se potrebe mld. A. A. spremenile, ker je odpadel strošek vrtca, nastal pa strošek prehoda v šolo, pa 323,40 EUR.

10. Zavrniti je treba še pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z vpogledom v javne evidence o dohodkih podjetnice F. F. s. p. za leto 2021. Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku 17. 2. 2022 res dopustilo dokaz s pribavo podatkov iz javno dostopnih evidenc o teh dohodkih (list št. 64). Še istega dne je pribavilo podatke za leto 2020, za leto 2021 pa jih še ni bilo na voljo. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve tudi pojasnilo, da so bili roki za oddajo letnih poročil v letu 2022 podaljšani do maja 2022. Dokaz je bil torej izveden v okviru razpoložljivih podatkov ob zaključku naroka oziroma ob izdaji sklepa.

11. Pritožnik s sklicevanjem na 34. člen v zvezi s 6. členom ZNP-1 predlaga, da se dokaz z vpogledom v izkaz poslovnega izida in v bilanco stanja za G., F. F. s. p. za leto 2021 izvede. Dodatno predlaga že zaslišanje F. F. in vpogled v interno evidenco dvigov gotovine iz tega podjetja, ki naj jo predloži predlagateljica. Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi s temi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.

12. V pravilnost porazdelitve preživninskega bremena pa pritožba ne vzbuja nobenega dvoma. Predlagateljica je samozaposlena in njen povprečni mesečni dohodek je vsaj okrog 780 EUR mesečno. Skupaj s F. F. sta solastnici blagovne znamke, gre za pekarno. Imata vsaka svoj s. p., predlagateljica vodi podjetje, ne dela pa v pekarni. Za svoje storitve partnerki izstavlja račune v različnih višinah. Ker partnerkin s. p. posluje tudi z gotovino, do sredstev včasih pride tudi tako, da iz gotovinskega poslovanja vzame del denarja. Glede na to, da je to vse pojasnila v svoji izpovedbi, bi lahko predlagatelj dokaz z vpogledom v interno evidenco dvigov in zaslišanje F. F. predlagal že na naroku in sta tudi zato ta dokazna predloga, podana šele v pritožbi, prepozna. Tudi sicer pa se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da podatki o dohodkih podjetnice F. F. za odločitev o preživninskih zmožnostih predlagateljice in posledični porazdelitvi preživninskega bremena niso odločilni. Pritožnik ima namreč nadpovprečne dohodke (v obdobju od novembra 2020 do februarja 2022 4.624,64 EUR plače brez regresa), prejema dohodke iz sodelovanja v različnih nadzornih svetih, je lastnik delnic Petrola, osebnega avtomobila, motorja in traktorja. Čeprav ima nasprotni udeleženec preživninsko obveznost do hčerke H. H. v višini 300 EUR in je njegova preživninska zmožnost zmanjšana zaradi odplačevanja kredita, iz katerega je izplačal predlagateljici 90.000 EUR za njen delež na skupnem premoženju, so njegove preživninske zmožnosti še vedno toliko boljše od predlagateljičinih, da opravičujejo porazdelitev bremena v razmerju 30 % : 70 %, tudi ob upoštevanju režima stikov. Ti so določeni tako, da potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje in en dan med tednom, zato je pravilna tudi ocena sodišča prve stopnje, da bosta deklici pri očetu preživeli eno tretjino časa.

13. Nazadnje je neutemeljen še pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti z uporabo določbe petega odstavka 40. člena ZNP-1, ker naj bi bila predlagateljica sama povzročila stroške postopka z nerazumnim pogojevanjem stikov s plačevanjem pretirano visoke preživnine. Za zaključek o kakršnemkoli pogojevanju v spisu ni nobene podlage. Sodišče prve stopnje je skrbno ocenilo vse okoliščine primera in o odločitvi, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, navedlo obširne razloge v 34. točki obrazložitve, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

14. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1. 1 Od 4. 11. 2020 do 31. 5. 2021, od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021 in od 1. 9. 2021 naprej. Predlagateljica od 1. 6. 2021 plačuje najemnino, s 1. 9. 2021 pa je odpadel strošek vrtca za mld. A. A. (ki je vstopila v šolo), povečal pa za mld. B. B. (za katero sta bila starša v skladu z 32. členom Zakona o vrtcih plačila oproščena). 2 Hrana 90 EUR, obleka in obutev 80 EUR, nega 20 EUR, igrače in razvedrilo 30 EUR, potrebščine 10 EUR, vrtec 280 EUR, stroški bivanja 165 EUR in stroški praznovanj rojstnih dni 17 EUR. 3 Hrana 90 EUR, obleka in obutev 80 EUR, igrače in razvedrilo 30 EUR, nega 20 EUR, šolske potrebščine 10 EUR, stroški bivanja 165 EUR, hrana v šoli 50 EUR in stroški praznovanj rojstnih dni 17 EUR.